1. Redefinicija kaznivega dejanja posilstva - "ja pomeni ja" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Krmelj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava redefinicijo posilstva kot kaznivega dejanja, in sicer s
poudarkom na jasnosti soglasja med spolnimi partnerji. Naloga raziskuje različne pristope
k redefiniciji posilstva v različnih državah, kot so Švedska, Nemčija, Francija, Velika Britanija
in Španija. Pri tem proučuje, kako se zakonodaja spreminja, da bi bolje zaščitila žrtve in
določila jasno soglasje kot ključni element spolnega dejanja. Naloga analizira tudi psihične
in fizične posledice posilstva ter raziskuje obstoječe organizacije in ustanove v Evropi, ki
nudijo pomoč žrtvam posilstva. Prav tako se diplomska naloga osredotoča na potrebo po
redefiniciji posilstva kot kaznivega dejanja in razloge za to, pri čemer poudarja pomen
zagotavljanja jasnega soglasja v spolnih odnosih. V navezavi na to izpostavlja predloge za
redefinicijo in raziskuje, kako bi takšne spremembe lahko izboljšale zaščito žrtev in
zmanjšale pojavnost spolnega nasilja. Diplomska naloga na osnovi analize različnih
pristopov k redefiniciji posilstva kot kaznivega dejanja omogoča vpogled v pomembno
družbeno vprašanje, ki se nenehno razvija, da bi bolje odražalo sodobne norme in vrednote
glede soglasja med spolnimi partnerji.
Keywords: kazniva dejanja, posilstvo, redefinicija posilstva, soglasje, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.03.2024; Views: 368; Downloads: 82
 Full text (1,19 MB) |
2. |
3. |
4. Problematika podtikanja drog v pijačo v nočnih lokalih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVanesa Radanović, 2023, undergraduate thesis Abstract: Temo diplomskega dela smo našli na socialnih omrežjih. Zanimale so nas objave izpovedi deklet, ki so bile žrtve podtaknjenih drog, in svarila proti temu. Podtikanje drog v pijačo je kompleksen problem, saj je dokazovanje dejanje izredno zahtevno, žrtev pa je lahko vsak. Podtikanje drog (oziroma drink-spiking) je dejanje, ko storilec izkoristi žrtvino nepozornost in ji v pijačo vstavi drogo, alkohol ipd. z namenom, da bi jo kasneje spolno izkoristil. Uporabljene droge povzročijo amnezijo in so hitro prebavljive, podtika se tudi alkohol k alkoholnim pijačam. Storilci lahko izkoristijo tudi osebe, ki so vinjene. Takšna kazniva dejanja pustijo za seboj hude psihične posledice. V večini primerov so žrtve ženskega spola, moški pa so storilci. Žrtve se po pomoč nerade zatekajo k organom pregona zaradi sramu, občutkov krivde in prostovoljnega uživanja alkohola ter nedovoljenih substanc. Problematiko podtikanja drog smo preučevali z deskriptivno in s komparativno metodo. Članki, študije in izpovedi, ki smo jih prebirali, so nam bili v pomoč, da smo problem spoznali bolj podrobno in si lahko ustvarili svoje mnenje. Ob prebrani literaturi in pregledanih študijah smo ugotovili, da se ženske zavedajo te grožnje. Večina deklet doma sliši, kako naj se vede in kaj naj počne v nočnih lokalih. Varnostne kampanje imajo iste nasvete in so vedno usmerjena ženskam. Priporočila kampanj in nasveti staršev so naravnana na to, kako naj se ženske branijo, in ne na to, kako bi ta problem rešili. Pomoč policije v Veliki Britaniji na vhodih za pregled oseb ob vstopu v lokal je bila dobra poteza, vendar se to zgodi premalokrat. Potrebno bi bilo ženskam zagotoviti varno zabavo. V pomoč bi bili: ponujanje pokrival za pijačo, naključni pregledi med večeri v lokalih, več varnostnega osebja, ki je izobraženo in bi znalo prepoznati, kadar je osebi bila podtaknjena droga, in nudenje pomoči tudi tistim, za katere so mnenja, da so si sami krivi, ker so toliko popili.
Keywords: podtikanje drog, droge za posilstvo, alkohol, nočni lokali, zloraba, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.11.2023; Views: 595; Downloads: 108
Full text (1,33 MB) |
5. Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko deloTimotej Pušnik, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1406; Downloads: 205
Full text (1,60 MB) |
6. Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko deloVeronika Mešić, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Keywords: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 817; Downloads: 129
Full text (918,50 KB) |
7. Posilstvo in psihologija posiljevalcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Lajić, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bomo opisali posilstvo, pri katerem gre za hud poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Posilstva so bila prisotna že v vojnah, kjer so bila za zmagovalce simbol premoči pri zasedbi ozemlja poražencev, za svoja dejanja pa so bili le redkokdaj obtoženi. Pri posilstvu gre za travmatično izkušnjo, s katero mora žrtev živeti do konca življenja. Gre za eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Žrtvin strah pred stigmatizacijo in sekundarno viktimizacijo sta glavna dejavnika, ki vplivata na žrtvino odločitev, da incidenta ne prijavi pristojnim organom. Zato moramo vedeti, da žrtev za posilstvo ne nosi nikakršne odgovornosti. Poznamo različne tipe posilstev, pri katerih so žrtve lahko tako ženske kot tudi moški in otroci. Osredotočili se bomo predvsem na storilce kaznivih dejanj posilstev oz. posiljevalce. Ne menimo, da se istospolna posilstva in posilstva, kjer je storilka ženskega spola, ne dogajajo, vendar smo se odločili preučevati najbolj pogosto in najbolj raziskano različico posilstva, kjer je storilec moškega spola, žrtev pa ženskega spola. Posiljevalci so povsod med nami, v katerikoli družbi, zato jih želimo na podlagi napisane literature dobro spoznati. Zanima nas njihovo razmišljanje, način storitve dejanja, na podlagi česa si izberejo svojo žrtev, kaj jih motivira, njihove lastnosti in za katerimi motnjami pogosto trpijo. Posplošeno, zanima nas psihologija posiljevalcev, od tod tudi naslov našega zaključnega dela. Želeli smo ugotoviti, ali spolna sla storilca vpliva na njegovo odločitev, ali bo posilstvo storil ali ne. Zaznali smo razlike med enkratnimi posiljevalci in serijskimi posiljevalci. Ti so pri posilstvih veliko bolj previdni in za svoje tarče izbirajo prostitutke. Analizirali smo tudi posilstva v času koronavirusa, natančneje, kako je ta vplival na pojavnost posilstva in omejeno pomoč žrtvam.
Keywords: diplomske naloge, posilstvo, posiljevalec, žrtev, serijski posiljevalec
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 657; Downloads: 109
Full text (1,23 MB) |
8. Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Balog, 2021, undergraduate thesis Abstract: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve.
V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Published in DKUM: 04.08.2021; Views: 1074; Downloads: 176
Full text (641,13 KB) |
9. Primerjalnopravna analiza modelov kazenskopravne ureditve spolnih deliktov : magistrsko deloMaja Čuk, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se osredotočam na modele kazenskopravno ureditve spolnih deliktov, ki se med seboj razlikujejo glede (ne)uporabe sile in oblike (ne)privolitve. Trend sprememb pravne ureditve spolnih deliktov evropskih držav gre v smer prehoda iz modela prisile v modele soglasja. Medtem ko je model prisile tradicionalno uveljavljen v večini evropskih držav, so modeli soglasja v evropskih zakonodajah na področju spolnega prava še relativno redki.
Modelu prisile se očita pretirano nalaganje odgovornosti na žrtev, saj se od nje zahteva upiranje, prav tako pa naj ne bi zajel mnogih situacij v praksi, ko zoper žrtev ni uporabljena sila ali grožnja. Medtem ko je pri modelu prisile ključno, ali je bila uporabljena sila ali grožnja, pa je pri modelih soglasja ključna privolitev. Zakonski znak privolitve ali soglasja je eden izmed bolj kompleksnih vprašanj modelov soglasja. Države, ki so že uvedle modele soglasja, so k ureditvi privolitve pristopile različno. Ali gre za model veta (t. i. model ne pomeni ne) ali za model afirmativnega soglasja (t. i. model ja pomeni ja) je odvisno ob oblike privolitve. Pri modelu veta je kaznivo dejanje podano takrat, ko storilec ignorira prepoznavno zavrnitev, pri modelu afirmativnega soglasja pa, ko privolitve ni bila izražena. Za ureditev, ki temelji na modelu veta, sta se odločili Nemčija in Avstrija, ki inkriminirata spolna ravnanja, izvršena zoper voljo drugega. Za ureditev spolnih deliktov, ki temelji na modelu afirmativnega soglasja, pa so se med drugimi odločili Hrvaška, Švedska, Anglija in Wales, Belgija itd. Slovenska spolna kazenska ureditev pa še vedno temelji na modelu prisile.
Keywords: spolni delikti, posilstvo, model ja pomeni ja, model ne pomeni ne, model prisile, spolna avtonomija, privolitev.
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 1386; Downloads: 176
Full text (666,75 KB) |
10. Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile : magistrsko deloDavid Božič, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Keywords: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1420; Downloads: 387
Full text (1,32 MB) |
