| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko delo
Špela Tavčer, 2023, magistrsko delo

Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža. V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli. V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Prikaz naravnih nesreč za slepe in slabovidne : magistrsko delo
Petra Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Prikaz naravnih nesreč za slepe in slabovidne so v teoretičnem delu opredeljeni slabovidnost in slepota, okvare vida, prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za slabovidne ter slepe učence, tipna slikanica, izkustveno učenje, igre slepih in slabovidnih otrok, predstavljene so tudi naravne nesreče. V praktičnem delu magistrskega dela je opisan in prikazan postopek izdelave tipne slikanice ter tipnega spomina in evalvacija obeh izdelkov. V sklepnem delu je predstavljen pregled zastavljenih ciljev, podani so predlogi za nadgradnjo obeh izdelkov.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepota, slabovidnost, naravne nesreče
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

3.
Kršitev temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami pri pridobivanju ustrezne izobrazbe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Kozarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Področje temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu je v Sloveniji urejeno v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Med osnovne pravice spada zagotavljanje enakih možnosti, nediskriminacija, spoštovanje in sprejemanje različnosti ter dostop do vključujočega izobraževanja. V realnem življenju pa pogosto prihaja do težav pri zagotavljanju teh pravic, na kar Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni organi, kot je na primer Odbor ZN za pravice invalidov. V pričujočem diplomskem delu preučujemo temeljne pravice otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu preko pregleda pravnih in zakonodajnih podlag ter s pomočjo lastne raziskave. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so starši seznanjeni s pravicami svojih otrok s posebnimi potrebami na področju izobraževanja, kako pogosto se srečujejo s kršitvami teh pravic, kako le-te vplivajo na odnose in kakovost življenja v njihovih družinah ter kakšne spremembe izobraževalnega sistema bi bile potrebne, da bi se zagotavljale pravice otrok s posebnimi potrebami do enakovrednega izobraževanja. Na vprašanja smo odgovorili s pomočjo kvalitativne raziskave, pri kateri smo uporabili polstrukturirane intervjuje. Naše sogovornice so bile matere otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih izbrali namensko po principu snežene kepe. Zbrane podatke smo vsebinsko analizirali v spletni aplikaciji Atlas.ti. Ugotovili smo, da so bile naše sogovornice zelo pomanjkljivo obveščene o pravicah svojih otrok s posebnimi potrebami, da so si informacije večinoma poiskale same, tj. preko spleta ali socialnih omrežij, da so bile kršitve pravic njihovih otrok pogoste ter da so imele negativne posledice za otroke in družine. Predvsem problematično je dejstvo, da je usoda otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu pogosto odvisna od posameznih učiteljev ali drugih strokovnih delavcev, ki ne sprejemajo vključujočega izobraževanja. V izobraževalnem sistemu so spremembe, ki bi zagotavljale spoštovanje pravic otrok s posebnimi potrebami, nujne.
Ključne besede: otroci, posebne potrebe, izobraževanje, kršitev pravic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Stigma in diskriminacija pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami : magistrsko delo
Katja Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Obstaja več vrst diskriminacije, med najbolj znanimi so diskriminacije na podlagi spola, starosti, rase itd. Z vsemi prej omenjenimi se prekriva kategorija, ki zajema posebne potrebe. Te so lahko vidne ali nevidne, kar otežuje njihovo klasifikacijo, vendar ne glede na njihovo vidnost osebe s posebnimi potrebami občutijo diskriminacijo v različnih okoljih in situacijah. Kot primer diskriminacij bi izpostavili mikroagresije, kjer gre za dejanja in vedenja, ki so mišljena dobronamerno, vendar so lahko diskriminatorna (npr. pretirana pomoč). Cilj obstoječega dela je proučiti diskriminacijo in stigmo pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami ter ugotoviti, ali obstajajo razlike. V vzorcu je bilo 106 oseb, od tega 20 oseb z vidno in 86 oseb z nevidno posebno potrebo. V vprašalniku smo preverjali občutke mikroagresij in avtostigme ter izkušnje diskriminacije. Ugotovili smo, da osebe z nevidnimi posebnimi potrebami doživljajo več diskriminacije kot osebe z vidnimi posebnimi potrebami. Prav tako smo odkrili primere mikroagresij ter tudi primerjali okolja glede na količino diskriminacije – največ diskriminacije so udeleženci doživljali v delovnem okolju. Razlik med spoloma in v količini mikroagresij ter povezave med avtostigmo in razkritjem nismo potrdili. Najbolj verjetna razlaga za zavrnitev hipotez je predvsem vzorec ter tudi okolje in vpliv pandemije ter morda tudi pojmovanje posebnih potreb. Kljub pomanjkljivostim raziskave smo odkrili, da je diskriminacija prisotna in bi bilo proti njej treba ukrepati predvsem preko izobraževanja oseb v javnih sistemih (šolstvu, zdravstvu itd.), saj do diskriminacije največkrat prihaja zaradi nezavedanja lastnih predsodkov ter pomanjkanja izobrazbe.
Ključne besede: posebne potrebe, stigma, diskriminacija, mikroagresije
Objavljeno v DKUM: 23.05.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Prilagoditve računalniških iger za ljudi s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Urška Kraner, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili svet računalniških iger v povezavi s posebnimi potrebami. V ta namen smo si najprej ogledali štiri večje skupine nezmožnosti, za katere je moč računalniške igre prilagoditi. Predstavili smo nekaj pomembnih zgodovinskih napredkov, obstoječih tehničnih rešitev in smernic. S pomočjo analize primerov iz prakse smo, pobližje, osvetli problematiko nedostopnosti iger. Izdelali smo računalniško igro in pokazali pomembnost inkluzivnega načrtovanja, za vsako skupino nezmožnosti pa prikazali nekaj prilagoditev, ki ljudem s posebnimi potrebami močno izboljšajo uporabniško izkušnjo.
Ključne besede: Unity, C#, igre, računalniške igre, posebne potrebe, prilagoditve, prilagajanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 781; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (7,17 MB)

6.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 3249; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

7.
Učinkovitost predlog e-gradiva za osebe s posebnimi potrebami
Monika Ferk, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil izdelati priporočila za izdelavo e-gradiv za osebe s posebnimi potrebami ter izmeriti njihovo učinkovitost. V raziskavo smo vključili gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter osebe z motnjami avtističnega spektra. Vsako skupino smo predstavili in opisali njihove ovire pri procesu izobraževanja. Ugotovili smo težave glede dostopnosti e-gradiv in skušali poiskati rešitve na osnovi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Raziskava je vključevala pripravo priporočil za izdelavo e-gradiv na osnovi literature. Glede na priporočila smo izdelali prilagojene prototipe gradiv in jih z anketo ocenili za vsako skupino posebej. Rezultati so pokazali višjo stopnjo sprejetosti prilagojenega gradiva za vse opazovane skupine.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, posebne potrebe, informacijsko-komunikacijske tehnologije, dostopnost
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1758; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

8.
Pravica do izobraževanja študentov invalidov
Irena Poljanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v globalni dobi, kjer tehnologija hitro napreduje. To vpliva na dejstvo, da vedno več študentov invalidov, tudi tistih z najtežjimi oblikami invalidnosti, želi študirati in se vpisuje na študij. Znanje je vrednota in ključ do samostojnosti, razgledanosti, občutka lastne vrednosti in samozavesti. S pridobljeno izobrazbo se študentje opolnomočijo za polno, neodvisno življenje, v kolikor lahko znanje manifestirajo in plemenitijo v vsakdanjem življenju z zaposlitvijo. Tako se razvijejo v samostojne, močne osebnosti, sposobne reševanja problemov. Na področju visokošolskega izobraževanja so stvari sistemsko in zakonsko še skopo urejene. V zadnjih letih so vse tri javne univerze, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem, sprejele pravilnike, s katerimi urejajo pridobitev statusa študenta invalida, pravice in obveznosti študentov invalidov ter prilagoditve izvajanja študijskega procesa ter izpitov. Kljub temu, še vedno ostaja veliko praktičnih problemov in odprtih vprašanj, ki jih je potrebno zakonodajno urediti in nato zagotoviti njihovo dosledno implementacijo na zakonski in podzakonski ravni. Še vedno ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala polnopraven študij. Le-ti to najbolj občutijo pri financiranju tehnične opreme, pripomočkov in posebnih prilagoditev, ki jih potrebujejo za uspešen in učinkovit študij. Prav tako je ključnega pomena dostopnost, fizična in ostala pomoč, da lahko sledijo študijskemu procesu in aktivnostim. Vse to bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi omogočilo enakovreden, neodvisen študij. Sem spadajo predvsem fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov. Ni enotne definicije študenta invalida. Kljub razvoju inkluzivnega šolstva in napredku na tem področju, še vedno naletimo na diskriminacijo študentov invalidov, včasih zaradi neustrezne implementacije pravilnikov, predolgega odločanja, predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi tega, ker pravice študentov invalidov še vedno niso sistemsko urejene. Z intervjuji smo povprašali študente invalide, kakšen je njihov pogled na študij, kako izvajajo svoje pravice in obveznosti, ter kaj bi potrebovali za izboljšanje svojega položaja ter uspešen zaključek študija.
Ključne besede: visoko šolstvo, pravni položaj, pravica do izobraževanja, študenti invalidi, enake možnosti, prilagoditve, inkluzija, diskriminacija, posebne potrebe
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1426; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Idejna zasnova centra za mlade s posebnimi potrebami
Žan Artelj, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo, ki se nanaša na življenjski standard ljudi s posebnimi potrebami. Posredno prav tako revitalizira degradirano območje v Celju na lokaciji ob Mariborski cesti, kjer je nekdaj stala stavba Rakušovega mlina. Pripravljena je idejna zasnova centra za mlade s posebnimi potrebami, s poudarkom na kvalitetnejših pogojih in možnostjo raznolike dodatne izobrazbe, ki bi jim omogočila večjo samostojnost in samozavest v nadaljnjem življenju. V prvem delu je predstavljena kratka zgodovina Celja, zavodi in institucije za mlade s posebnimi potrebami v Sloveniji ter problematika le teh. Sledijo raziskava o ustreznem načrtovanju za osebe s posebnimi potrebami, referenčni primeri ter analiza obravnavanega območja z razlago idejne zasnove centra za mlade.
Ključne besede: arhitektura, mesto, center, mladi, posebne potrebe
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (22,50 MB)

10.
UPORABNIŠKO OCENJEVANJE VIDEO SNEMALNEGA SISTEMA
Danijel Rožman, 2015, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje pridobiva z razvojem novih tehnologij nove možnosti, ki koristijo širši množici. Diplomsko delo obsega pregled ocenjevalnih metod in tehnik, ki so v uporabi na področju uporabniških vmesnikov. Glavni poudarek je na predstavitvi in ocenjevanju avtomatiziranega video snemalnega sistema VeLAP. V ocenjevanje sta bili vključeni dve skupini študentov. Rezultati nakazujejo na učinkovito posredovanje znanja s pomočjo računalnika, ki je s svojo prilagodljivostjo primeren za vse, še posebej pa za osebe s posebnimi potrebami. Zaključimo lahko, da ima spletno posredovanje znanja pozitivne učinke na pridobivanje znanja in prepriča s prilagodljivostjo in možnostjo uporabe pripomočkov, ki jih pri klasični obliki poučevanja ni.
Ključne besede: ocenjevalne tehnike in metode, evalvacija, učni tipi, spletna aplikacija, posebne potrebe
Objavljeno v DKUM: 26.08.2015; Ogledov: 1056; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici