1. Multisenzorna predstava za otroke s posebnimi potrebami s poudarkom na otrocih z motnjo vida : magistrsko deloTjaša Simonič, Nastja Pirc, 2025, master's thesis Abstract: Otroci s posebnimi potrebami, predvsem otroci z motnjo vida, so velikokrat prikrajšani za različne aktivnosti v svojem življenju. Pogosto se ne morejo aktivno in enakovredno vključevati v kulturne dejavnosti, saj te zanje večinoma niso ustrezno prilagojene. V
sodobnem času skušamo tudi te otroke s pomočjo različnih prilagojenih pripomočkov vključiti v raznolike aktivnosti, kar jim omogoča bolj izpopolnjeno življenje. Ena izmed takih dejavnosti je tudi multisenzorna predstava. To je oblika gledališke oziroma
izkustvene dejavnosti, ki otrokom s pomočjo različnih čutov (voh, tip, sluh, vid) skuša resnično izkušnjo. Takšne predstave spodbujajo komunikacijo, krepijo senzorično zaznavanje in utrjujejo občutek vključenosti v družbo. Ravno to raznolikost in vpliv teh občutkov smo želeli raziskati v našem magistrskem delu. S pomočjo multisenzorne predstave, ki smo jo pripravili, smo skušali raziskati, kako bi otroke skozi igro vključili v samo dogajanje ter s pomočjo njihovih čutov razvijali čutne zaznave in obogatili njihovo izkušnjo sveta.
Keywords: multisenzorna predstava, posebne potrebe, otroci z motnjo vida, prilagojeni pripomočki, igra
Published in DKUM: 20.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (2,35 MB) |
2. Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli : magistrsko deloMaja Lampret, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli vsebuje ugotovitve o izvedbi učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa.
V središču magistrskega dela je izvedba učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa, natančneje odlomek Dolenjska. Zanimalo nas je, kako aktivni in sproščeni so dijaki in dijakinje pri takšni vrsti učne ure, kako zanimiva je učna ura na prostem ter kako učinkovita je ura dodatne strokovne pomoči pri slovenščini.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo povzeli že znana teoretična spoznanja o didaktiki, o didaktiki pouka književnosti, o dodatni strokovni pomoči, o posebnih potrebah, o pouku na prostem, o naravi in njenem vplivu na človekovo duševno zdravje, o avtorju in o delu.
V empiričnem delu smo prikazali analizo izvedene učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini na prostem. Izvedli smo eno učno uro, ki je bila namenjena obravnavi avtorja Toneta Pavčka in dela Čas duše, čas telesa. Eno uro smo namenili izpolnjevanju anketnega vprašalnika ter pogovoru z dijaki in dijakinjami o opravljeni učni uri.
Glavni cilji magistrskega dela so bili prikazati uspešnost učne ure na prostem pri slovenščini, v sklopu književnosti, prikazati uspešnost ur dodatne strokovne pomoči zaradi manjšega števila dijakov in dijakinj ter spodbuditi dijake in dijakinje za razmislek o naravi ter njihovem odnosu do nje.
Keywords: slovenščina, dodatna strokovna pomoč v srednji šoli, posebne potrebe, narava, Tone Pavček: Čas duše, čas telesa
Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,38 MB) |
3. Osebna asistenca in kakovost življenja oseb s cerebralno paralizo : magistrsko deloNino Fuks, 2024, master's thesis Abstract: Cerebralna paraliza je nevrološka motnja, ki prizadene motorične funkcije posameznika in lahko vpliva tudi na druge vidike življenja, kot so komunikacija, kakovost življenja, kognitivne sposobnosti in socialna interakcija. Osebna asistenca jim pomaga, da živijo neodvisno in polno življenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ocena kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo in povezavo med oceno kakovosti življenja in pomočjo osebne asistence. Pregledali smo domačo in tujo strokovno literaturo o kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo ter njihovem zadovoljstvu s storitvami osebne asistence. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga posredovali med aprilom in avgustom 2023. Sodelovalo je 204 oseb s cerebralno paralizo. Kakovost osebne asistence so v povprečju ocenili z visoko oceno 4,42. Večina udeležencev poroča o predsodkih v svojem okolju in izpostavlja željo po bolj prilagodljivih asistentih, boljšem usposabljanju ter večjem spoštovanju njihovega poklica. Ne obstaja statistično pomembna razlika v oceni kakovosti življenja med gibalno oviranimi in neoviranimi osebami s cerebralno paralizo, prav tako tudi starost ni povezana z oceno kakovosti življenja. Rezultati kažejo na pomen nadaljnjega razvoja in izboljšav osebne asistence ter podpirajo potrebo po večji ozaveščenosti in prilagodljivosti v obravnavi oseb s cerebralno paralizo.
Keywords: cerebralna paraliza, kvaliteta življenja, posebne potrebe, program asistenstva, osebna asistenca
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 32; Downloads: 68
Full text (1,94 MB) |
4. Ocena mobilnih izvajalcev dodatne strokovne pomoči glede izvajanja prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli : magistrsko deloMartin Pobežin, 2024, master's thesis Abstract: Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako mobilni izvajalci dodatne strokovne pomoči ocenjujejo upoštevanje in izvajanje prilagoditev s strani strokovnih delavcev na rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo razvili temeljit pregled možnih prilagoditev za različne skupine otrok s posebnimi potrebami, predstavili možne ovire pri izpolnjevanju potrebnih prilagoditev ter razložili vlogo posameznih šolskih strokovnih delavcev, staršev in otrok. V sklopu empiričnega dela smo opravili kvalitativno raziskavo na podlagi intervjujev z devetimi mobilnimi izvajalci dodatne strokovne pomoči, ki delujejo na dvanajstih različnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so prostorske prilagoditve in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja v večinski meri upoštevane. Za sledenje kurikularnim in didaktičnim prilagoditvam učiteljem pogosto primanjkuje znanja, ovira jih tudi preobremenjenost. Največje skrbi vzbuja visoka osredotočenost na učni uspeh in nizka pozornost socialnim prilagoditvam na drugi strani. Namreč, učitelji so manj pozorni na počutje otrok s posebnimi potrebami, prav tako v nizki meri spodbujajo medvrstniške odnose. Zaznali smo redno sodelovanje ožjih članov strokovne skupine in tudi vključenost staršev, ki pa se na žalost pogosto postavijo v pasivno vlogo. Vprašani izražajo višje upoštevanje prilagoditev pri razrednih učiteljih kot pa pri predmetnih. Identificirane so predvsem potrebe po manjših oddelkih, več kadra in dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Keywords: posebne potrebe, prilagoditve, učitelji, dodatna strokovna pomoč, individualizirani program
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 226; Downloads: 138
Full text (1,47 MB) |
5. Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko deloŠpela Tavčer, 2023, master's thesis Abstract: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža.
V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli.
V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 378; Downloads: 101
Full text (1,19 MB) |
6. Prikaz naravnih nesreč za slepe in slabovidne : magistrsko deloPetra Toplak, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Prikaz naravnih nesreč za slepe in slabovidne so v teoretičnem delu opredeljeni slabovidnost in slepota, okvare vida, prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za slabovidne ter slepe učence, tipna slikanica, izkustveno učenje, igre slepih in slabovidnih otrok, predstavljene so tudi naravne nesreče.
V praktičnem delu magistrskega dela je opisan in prikazan postopek izdelave tipne slikanice ter tipnega spomina in evalvacija obeh izdelkov. V sklepnem delu je predstavljen pregled zastavljenih ciljev, podani so predlogi za nadgradnjo obeh izdelkov.
Keywords: Posebne potrebe, slepota, slabovidnost, naravne nesreče
Published in DKUM: 21.06.2023; Views: 589; Downloads: 133
Full text (6,39 MB) |
7. Kršitev temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami pri pridobivanju ustrezne izobrazbe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Kozarič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Področje temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu je v Sloveniji urejeno v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Med osnovne pravice spada zagotavljanje enakih možnosti, nediskriminacija, spoštovanje in sprejemanje različnosti ter dostop do vključujočega izobraževanja. V realnem življenju pa pogosto prihaja do težav pri zagotavljanju teh pravic, na kar Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni organi, kot je na primer Odbor ZN za pravice invalidov. V pričujočem diplomskem delu preučujemo temeljne pravice otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu preko pregleda pravnih in zakonodajnih podlag ter s pomočjo lastne raziskave. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so starši seznanjeni s pravicami svojih otrok s posebnimi potrebami na področju izobraževanja, kako pogosto se srečujejo s kršitvami teh pravic, kako le-te vplivajo na odnose in kakovost življenja v njihovih družinah ter kakšne spremembe izobraževalnega sistema bi bile potrebne, da bi se zagotavljale pravice otrok s posebnimi potrebami do enakovrednega izobraževanja. Na vprašanja smo odgovorili s pomočjo kvalitativne raziskave, pri kateri smo uporabili polstrukturirane intervjuje. Naše sogovornice so bile matere otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih izbrali namensko po principu snežene kepe. Zbrane podatke smo vsebinsko analizirali v spletni aplikaciji Atlas.ti. Ugotovili smo, da so bile naše sogovornice zelo pomanjkljivo obveščene o pravicah svojih otrok s posebnimi potrebami, da so si informacije večinoma poiskale same, tj. preko spleta ali socialnih omrežij, da so bile kršitve pravic njihovih otrok pogoste ter da so imele negativne posledice za otroke in družine. Predvsem problematično je dejstvo, da je usoda otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu pogosto odvisna od posameznih učiteljev ali drugih strokovnih delavcev, ki ne sprejemajo vključujočega izobraževanja. V izobraževalnem sistemu so spremembe, ki bi zagotavljale spoštovanje pravic otrok s posebnimi potrebami, nujne.
Keywords: otroci, posebne potrebe, izobraževanje, kršitev pravic, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 664; Downloads: 88
Full text (1,04 MB) |
8. Stigma in diskriminacija pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami : magistrsko deloKatja Zemljič, 2022, master's thesis Abstract: Obstaja več vrst diskriminacije, med najbolj znanimi so diskriminacije na podlagi spola, starosti, rase itd. Z vsemi prej omenjenimi se prekriva kategorija, ki zajema posebne potrebe. Te so lahko vidne ali nevidne, kar otežuje njihovo klasifikacijo, vendar ne glede na njihovo vidnost osebe s posebnimi potrebami občutijo diskriminacijo v različnih okoljih in situacijah. Kot primer diskriminacij bi izpostavili mikroagresije, kjer gre za dejanja in vedenja, ki so mišljena dobronamerno, vendar so lahko diskriminatorna (npr. pretirana pomoč). Cilj obstoječega dela je proučiti diskriminacijo in stigmo pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami ter ugotoviti, ali obstajajo razlike. V vzorcu je bilo 106 oseb, od tega 20 oseb z vidno in 86 oseb z nevidno posebno potrebo. V vprašalniku smo preverjali občutke mikroagresij in avtostigme ter izkušnje diskriminacije. Ugotovili smo, da osebe z nevidnimi posebnimi potrebami doživljajo več diskriminacije kot osebe z vidnimi posebnimi potrebami. Prav tako smo odkrili primere mikroagresij ter tudi primerjali okolja glede na količino diskriminacije – največ diskriminacije so udeleženci doživljali v delovnem okolju. Razlik med spoloma in v količini mikroagresij ter povezave med avtostigmo in razkritjem nismo potrdili. Najbolj verjetna razlaga za zavrnitev hipotez je predvsem vzorec ter tudi okolje in vpliv pandemije ter morda tudi pojmovanje posebnih potreb. Kljub pomanjkljivostim raziskave smo odkrili, da je diskriminacija prisotna in bi bilo proti njej treba ukrepati predvsem preko izobraževanja oseb v javnih sistemih (šolstvu, zdravstvu itd.), saj do diskriminacije največkrat prihaja zaradi nezavedanja lastnih predsodkov ter pomanjkanja izobrazbe.
Keywords: posebne potrebe, stigma, diskriminacija, mikroagresije
Published in DKUM: 23.05.2022; Views: 1001; Downloads: 184
Full text (1,31 MB) |
9. Prilagoditve računalniških iger za ljudi s posebnimi potrebami : diplomsko deloUrška Kraner, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili svet računalniških iger v povezavi s posebnimi potrebami. V ta namen smo si najprej ogledali štiri večje skupine nezmožnosti, za katere je moč računalniške igre prilagoditi. Predstavili smo nekaj pomembnih zgodovinskih napredkov, obstoječih tehničnih rešitev in smernic. S pomočjo analize primerov iz prakse smo, pobližje, osvetli problematiko nedostopnosti iger. Izdelali smo računalniško igro in pokazali pomembnost inkluzivnega načrtovanja, za vsako skupino nezmožnosti pa prikazali nekaj prilagoditev, ki ljudem s posebnimi potrebami močno izboljšajo uporabniško izkušnjo.
Keywords: Unity, C#, igre, računalniške igre, posebne potrebe, prilagoditve, prilagajanje
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 924; Downloads: 69
Full text (7,17 MB) |
10. Igre za slepe in slabovidne otrokeŽanet Cehner, 2019, master's thesis Abstract: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije.
Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave.
Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro.
V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Keywords: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 3621; Downloads: 753
Full text (5,32 MB) |
