| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POVEZAVA MED DELOVNIM DOHODKOM, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN DOBRIM POČUTJEM
Marija Palko, 2012, magistrsko delo

Opis: Delovni dohodek pomeni znesek, ki ga prejme posameznik v določenem časovnem obdobju. Lahko je v obliki dohodka iz delovnega razmerja, pokojnin, bonitet ali dohodka dijakov in študentov. Za pojem delovni dohodek se uporabljata tudi besedi osebni dohodek in dohodek iz dela. Delovni dohodek je zelo pomemben element dohodka gospodinjstev in je pomemben del varčevanja in potrošnje vsakega posameznika. Zato si posamezniki želijo zagotoviti čim višji delovni dohodek, da bi imeli dovolj sredstev za udobno in normalno življenje. Prav zaradi tega potrebujejo dohodek, ki je nad pragom revščine. Prerazdeljevanje dohodka vpliva na razlike med bogastvom in revščino. Revščino občutijo tisti posamezniki, kateri imajo dohodek pod pragom revščine, in tudi tiste države, ki so revnejše (npr. Afrika). Pri revščini moramo poznati razliko med absolutno in relativno. Absolutna revščina je tisti minimalni znesek dohodka, ki je pod pragom revščine. Medtem ko je relativna revščina položaj določene skupine definiran in merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju, skupnosti ali državi. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti državi, imel večji dohodek kot tisti, ki se v manj razviti državi uvršča med bogate. Medtem ko so bogati tisti posamezniki, ki imajo vsega preveč. Dobro počutje ima več dimenzij, ki vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Pojma, kot sta kakovost življenja in dobro počutje, se pogosto uporabljata v enakem smislu. Dobro počutje je zelo težko meriti, zato ga uvrstimo v dve veliki skupini, in sicer objektivno ali subjektivno. Objektivno dobro počutje zajema vse vidike človeškega življenja. Medtem ko subjektivno dobro počutje temelji na anketnih vprašanjih o sreči in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi smo anketirali prebivalce mest Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Gradca. Od zajetih 1346 anketirancev je bilo 664 moških in 682 žensk. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, status, velikost gospodinjstva in glede na mesto, v katerem živijo. Pri tem smo ugotovili, da so ženske bolj sočutne do soljudi in da v povprečju zaslužijo manj kot moški.
Ključne besede: delovni dohodek, neenakost porazdelitve dohodka, dobro počutje, gospodarska razvitost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 3832; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

4.
UPORABA POPULACIJSKEGA BILANČNEGA MODELA ZA NAPOVEDOVANJE PORAZDELITEV VELIKOSTI KAPLJIC KONCENTRIRANIH EMULZIJ
Nemanja Aničić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je eksperimentalna preiskava vpliva mešalnega časa, mešalne hitrosti in koncentracije površinsko aktivne snovi na porazdelitev velikosti kapljic ter uporabnost modela PBE (populacijski bilančni model), ki smo ga preizkusili za omenjene spremembe v procesu priprave koncentriranih emulzij. Preiskovali smo koncentrirane emulzije, kjer je vodna faza vodna raztopina kalcijevega klorida in organska faza mešanica stirena in divinilbenzena. Sorbitol oleat smo uporabljali kot stabilizator koncentriranih emulzij. Eksperimentalne meritve porazdelitve velikosti kapljic smo izvedli s pomočjo optičnega mikroskopa. Model PBE smo reševali z uporabo programske opreme GAMS/CONOPT. Uporaba modela PBE zahteva eksperimentalno določevanje modelnih parametrov s pomočjo meritev za osnovni sistem. Zbrane eksperimentalne podatke za druge sisteme smo primerjali z rešitvami modela PBE. Postopek reševanja je bil poenostavljen in poenostavitve smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da se učinkovitost modela PBE veča, če se razlika med obravnavanim sistemom in osnovnim sistemom manjša. Pokazali smo, da uporaba modela PBE omogoča zaznavanje napak v eksperimentalni proceduri. Rezultati eksperimentalnih meritev kažejo, da se tekom procesa priprave koncentriranih emulzij ne vzpostavi stacionarno stanje niti po 20 urah mešanja.
Ključne besede: Koncentrirane emulzije, napovedovanje porazdelitve velikosti kapljic, Populacijski bilančni model, snemanje krivulj, matematično programiranje
Objavljeno: 03.09.2013; Ogledov: 910; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
DOLOČANJE PROSTE ENERGIJE ALKOHOLOV S POMOČJO KAPILARNE PLINSKE KROMATOGRAFIJE
Arpad Dolgoš, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen našega dela je bil določiti spremembo standardne proste energije alkoholov pri porazdelitvi med mobilno in stacionarno fazo. Vrednosti smo določili na podlagi različnih retencijskih časov alkoholov v homologni vrsti od butan-1-ola do oktan-1-ola in vključno tudi dekan-1-ola. Za merjenje smo uporabili plinski kromatograf s kapilarno kolono. Ugotovili smo linearnost standardne proste energije glede na spremembo temperature kapilarne kolone in tudi linearnost glede na alkohole v homologni vrsti pri konstantni temperaturi. Z merjenjem pri različnih tlakih smo še dokazali, da je termodinamska konstanta ravnotežja neodvisna od tlaka. V samem poteku postopka za izračun standardne proste energije smo dobili še vrednosti za standardno entalpijo in standardno entropijo. Podatke lahko uporabljamo pri simulacijah podobnih separacijskih metod in predvsem v izobraževanju pri področju termodinamike in kemijskega ravnotežja.
Ključne besede: prosta energija, alkoholi, plinska kromatografija, kapilarna kolona, konstanta porazdelitve
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1200; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Pokojninski dodatek za leto 2009
Franc Kuzmin, Valentina Prevolnik Rupel, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: pokojnine, porazdelitve, javne finance, funkcije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 280; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Ovrednotenje modelov verjetnostne porazdelitve napake napovedi proizvodnje vetrnih elektrarn
Boštjan Polajžer, Dunja Srpak, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku so obravnavani različni modeli verjetnostne porazdelitve napake proizvodnje vetrnih elektrarn. Poleg modelov, znanih iz literature (beta, Weibull, gamma), so obravnavani modeli z razširjeno nesimetrično posplošeno normalno porazdelitvijo. Obravnavan je tudi model s t.i. verzatilno verjetnostno porazdelitvijo, ki je občutljiv na valovitost empirične porazdelitve, vendar omogoča analitičen izračun percentilne funkcije. Dobljeni rezultati kažejo, da modeli z beta, Weibull in gamma verjetnostno porazdelitvijo ne dajejo dobrih rezultatov, bistveno bolj ustrezni so modeli z nesimetrično posplošeno normalno verjetnostno porazdelitvijo.
Ključne besede: model verjetnostne porazdelitve, verjetnostna analiza, porazdelitev napake, proizvodnja električne energije, vetrne elektrarne
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 242; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (907,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici