| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Posledice živinoreje za okolje
Franci Žiga Štepec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu bomo govorili o temi, o kateri ne slišimo prav pogosto. Govorili bomo o posledicah živinoreje za okolje. Globalno segrevanje se je začelo z razvojem industrializacije in še danes mnogi verjamejo, da je uporaba fosilnih goriv ključna za onesnaževanje okolja. Malokdo se zaveda negativnih posledic s strani živinoreje, zato smo se odločili to temo podrobneje raziskati in analizirati kolikšen je dejanski negativni učinek živinoreje na okolje. Tekom raziskovanja smo poskušali poiskati glavne vzroke in posledice, ki nastanejo v procesu pridelave krme za živali, ki so namenjene za človeško prehrano, vzreje teh živali in samega uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Poseben poudarek smo namenili onesnaževanju zraka, porabi in onesnaževanju voda, krčenju deževnih gozdov in pesticidom, ki so uporabljeni v procesu kmetovanja. V diplomskem delu smo uporabili tri metode raziskovanja. Deskriptivno oziroma opisno metodo smo uporabili za opisovanje problema živinoreje, kot največjega onesnaževalca našega planeta. S to metodo smo pridobivali informacije in odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili za diplomsko nalogo. Metodo raziskovanja smo uporabili kot intervju. Pri naravovarstveni organizaciji smo poskušal izvedeti zakaj se kljub vsem predstavitvam glede onesnaževanja okolja, člani teh organizacij premalo posvečajo problemu živinoreje in kakšen je njihov vidik na temu področju. Analizo sekundarnih virov smo uporabili zaradi teoretične narave diplomske naloge. Ti slonijo na že pridobljenih informacijah iz primarnih virov. Tako smo lahko dostopali do različnih statističnih podatkov in ostalih podatkov iz člankov ter drugih virov za raziskovanje te teme. Da bi ohranili naše okolje čisto, ne bo dovolj, da upoštevamo samo navodila s strani naravovarstvenih organizacij. Za dosego tega cilja bomo morali popolnoma spremeniti prehranjevalne navade, ki jih poznamo danes.
Keywords: diplomske naloge, živinoreja, onesnaževanje, kmetijstvo, poraba vode, krčenje deževnih gozdov, pesticidi
Published: 19.03.2020; Views: 416; Downloads: 80
.pdf Full text (1,25 MB)

2.
Oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič
Jožica Rebernik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena krajša zgodovina vodovodnih sistemov, teoretično pa je opisana tudi zgradba vodovodnih sistemov ter njihova delitev. V raziskovalnem delu je opredeljena oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič. Opisano je tako javno kot zasebno vodovodno omrežje, izpeljana je njuna primerjava. Primerjana je tudi kakovost pitne vode zasebnega in javnega vodovodnega omrežja. Podrobno je obravnavan termin lastne oskrbe s pitno vodo ter predstavljen zasebni vodovod v naselju Dobrič, njegove pomanjkljivosti in možne rešitve. Raziskali smo tudi porabo pitne vode prebivalcev, priključenih na zasebno omrežje.
Keywords: zasebni vodovod, javni vodovod, mikrobiološka analiza vode, poraba pitne vode
Published: 03.01.2018; Views: 935; Downloads: 112
.pdf Full text (5,49 MB)

3.
4.
Primerjava energetske učinkovitosti med mlekovodom in molžo v vrč
Marko Slomšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi smo primerjali porabljeno električno energijo in porabo vode med mlekovodom in molžo v vrč. Ugotovili smo, da je povprečni čas trajanja molže ene krave pri mlekovodu 7,09 min in pri molži v vrč 7,28 min. Pri merjenju povprečne porabe podtlačne črpalke je bila pri mlekovodu 3,38 kWh/dan in 1,61 kWh/dan pri molži v vrč. Povprečna poraba električne energije za hlajenje bazena je znašala 8,29 kWh za hlajenje 301 litra mleka. Pri skupnih stroških je bilo ugotovljeno, da pri sistemu molže z mlekovodom porabimo povprečno 2746,32 kWh/leto, kar na leto nanese 374,32 EUR; pri molži v vrč pa povprečno 587,88 kWh/leto, kar na leto nanese 810,73 EUR skupaj s stroški zbiranja. Pri mlekovodu je poraba vode znašala povprečno 56 l na molžo in 50 l na molžo pri molži v vrč.
Keywords: mlekovod, molža v vrč, poraba električne energije, skupni stroški, poraba vode
Published: 14.10.2013; Views: 1062; Downloads: 167
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Obratovanje male biološke čistilne naprave
Marinka Plantan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Keywords: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Published: 10.05.2013; Views: 1954; Downloads: 271
.pdf Full text (2,33 MB)

6.
7.
PRIMERJAVA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI DVEH MOLZNIH SISTEMOV
Marko Pliberšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi smo merili količino porabljene vode, čas in električno energijo med molžo na dveh kmetijah z različnim sistemom reje in načinom molže. Kmetija 1 ima privezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa ima prosto rejo z molziščem autotandem (2 x 3). Povprečni čas molže posamezne krave je bil pri mlekovodu 7.46 min, na molzišču autotandem pa 6.42 min. Povprečna porabljena električna energija glede molže je bila na mlekovodu 0,0882 kWh/kravo, na molzišču autotandem pa 0,083 kWh/kravo. Povprečna porabljena električna energija glede namolzenega mleka je na mlekovodu 0,0092 kWh/kravo, na molzišču autotandem pa 0,0073 kWh/kravo. V vseh izbranih parametrih po porabi električne energije ni prihajalo do statistično značilnih razlik. Porabljena količina vode je v obeh molznih sistemih znašala 70 l vode za eno pranje molznega sistema.
Keywords: mlekovod/ autotandem/ poraba vode/ poraba električne energije
Published: 13.10.2010; Views: 1773; Downloads: 181
.pdf Full text (1,12 MB)

8.
9.
10.
Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica