Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko poplav s poudarkom na razvoju nove metode za ocenjevanje obsega poplav s pomočjo amaterskih posnetkov. V delu so predstavljene hidrološke značilnosti poplav, vključno s parametri, kot so pretok in vodostaj, ter dejavniki, ki vplivajo na njihov nastanek. Osrednji del diplomskega dela je razvoj in validacija nove metode za ocenjevanje obsega poplav, ki temelji na uporabi amaterskih posnetkov za določanje pretokov in vodostajev. Rezultati raziskave kažejo, da je predlagana metoda obetavna in bi lahko prispevala k izboljšanju napovedovanja in obvladovanja poplav.
Ključne besede: poplave, amaterski posnetki, obseg poplav, obvladovanje poplavnega tveganja
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (7,59 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Evropsko poplavno direktivo, ki sta jo leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije kot odgovor na problematiko, ki so jo povzročale poplave na evropskem kontinentu. Poplave se pojavljajo pogosteje v primerjavi z drugimi naravnimi in drugimi nesrečami, njene posledice pa za sabo puščajo ogromno materialno, ekonomsko ter drugo škodo. Evropska unija se zavzema za zagotavljanje boljšega življenja svojih prebivalcev in za čist in varen planet. V ta namen je v sklopu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poplave lahko s svojimi posledicami močno ovirajo doseganje prej omenjenih ciljev. Evropska poplavna direktiva s svojimi predpisi, katere morajo države članice implementirati v svojo zakonodajo, zagotavlja večjo preventivno varnost pred poplavami in njihovimi posledicami ter si prizadeva te posledice v največji meri zmanjšati, da bi zagotovili najmanjšo ali v najboljšem primeru ničelno škodo ter s tem omogočili nemoteno doseganje ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k implementaciji Evropske poplavne direktive v svojo zakonodajo. Implementacija v večji meri poteka nemoteno, edini problem, ki ga navaja država, je pomanjkanje finančnih sredstev za izvedbo različnih ukrepov, ki si jih je država zadala v sklopu implementiranja Evropske poplavne direktive. V letu 2023 se je Republika Slovenija soočila s poplavami, ki so povzročile ogromno škodo. Pričakujemo lahko, da bo ta dogodek v določeni meri oviral nadaljnji napredek pri implementaciji Evropske poplavne direktive v Republiki Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo pripomogla k lažjemu implementiranju Evropske poplavne direktive in s tem zmanjšanju škode, ki jo povzročajo poplave.
Ključne besede: poplave, poplavna direktiva, Evropska unija, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 29
Celotno besedilo (640,47 KB)

Opis: V poletnih mesecih je pregreto ozračje eden glavnih vzrokov za nastanek številnih krajevnih neviht, neurij, debele toče in velike količine dežja v zelo kratkih časovnih obdobjih. Številni vodotoki – potoki in reke – takrat prestopijo svoje struge in poplavljajo ob svojih bregovih. Takrat tam velika količina vode povzroča poškodbe na infrastrukturi ali celo odnaša mostove, zaliva bližnje hiše, uničuje ceste, kmetijska polja itd. Da bi preprečili strahove in dolgotrajne sanacije, vodotoke opremljamo z različnimi merilniki in senzorji, ki nam odčitavajo pomembne podatke, kot so hitrost toka, pretok, nivo vodostaja in temperatura, kar pa je včasih premalo. V delu preverjamo, ali je na takšnih mestih lahko prisoten mobilni telefon, preko katerega bi lahko oseba s pomočjo aplikacije hitro odčitala hitrost toka ali pretok. S terenskim delom smo se skušali naučiti delovanja aplikacij za mobilne telefone in razbiranja njihovih podatkov ter preverili, v kakšni meri so dobljeni podatki zanesljivi in uporabni za nadaljnjo obdelavo. Opisujemo aplikacije, rezultate pa primerjamo s standardno merilno opremo. Rezultati so pokazali, da aplikacija Discharge že ponuja zadovoljive rezultate in sofisticiran prenos podatkov na druge naprave. Po izvedenih meritvah smo ugotovili, da je sicer cenovno ugodno rešitev še treba dodelati na nekaterih področjih. Merilno mesto in sama izvedba meritev na tak način sta lahko zamudna, za laika lahko hitro pride do manj natančnih informacij. Vseeno bi tak način merjenja že lahko uporabile zainteresirane skupine in organizacije, manj verjetno v namene ozaveščanja.
Ključne besede: mobilne aplikacije, vodotoki, določanje hitrosti toka vodotokov, poplave, pretok
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 660; Prenosov: 59
Celotno besedilo (8,16 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava 650 m dolg odsek reke Voglajne med Šentjurjem in Štorami. Z računalniškim programom HEC-RAS smo izdelali hidrološko hidravlično analizo omenjenega odseka. Med izdelavo diplomskega dela smo se srečali tudi z računalniškim programom Aquaveo SMS in ugotovili, da se zaradi različnega principa delovanja programov rezultati razlikujejo.
Ključne besede: poplave, obvladovanje tveganj, poplavne karte, rečna hidravlika
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 91
Celotno besedilo (28,62 MB)

Opis: Naravne nesreče so pojavi v naravi, katerih bistvena lastnost je povzročitev škode. Njihovo delovanje ogroža človeka, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Pogostost in intenziteta naravnih nesreč iz desetletja v desetletje narašča. Velik razlog za to smo ljudje. Odtujenost družbe od naravnega okolja, nevednost in zanikanje naravnih procesov vodi ljudi v nepremišljene odločitve, kot so posegi v prostor, ki pripada naravi. S tem ogrožamo svoja življenja in povečujemo škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče. V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Poplave so v Sloveniji pogost naraven pojav, ki glede na povzročeno materialno škodo zaostaja le za sušo in točo. Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto. Vse bolj so pogoste tudi velike poplave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pojavile sedemkrat. Vsaka od teh je na območju Slovenije povzročila več kot 140 milijonov evrov škode z izjemo poplave leta 1990, katere skupna škoda je znašala 551 milijonov evrov. Čeprav je večino poplav v Sloveniji mogoče napovedati, njihovega delovanja ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripravimo. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje sta pomembni priprava načrtov zaščite in reševanja ob poplavah na državni, regijski in občinski ravni ter ozaveščenost prebivalstva o poplavni ogroženosti njihovega območja. Porečje reke Savinje sodi med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji. Po oceni poplavne ogroženosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Savinjsko regijo uvršča v četrti razred (velike) poplavne ogroženosti, kar velja tudi za Občino Žalec. Prebivalci Občine Žalec se zavedajo poplavne ogroženosti njihovega območja, vendar to temelji predvsem na dogodkih iz preteklosti. Ljudi je najbolj zaznamovala poplava leta 1990, ki je pri mnogih anketirancih povzročila veliko materialno škodo. Prebivalci menijo, da so na poplave dobro preventivno pripravljeni. Po pomoč in nasvete se največkrat obrnejo na člane Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje, katerega delovanje in učinkovitost ob poplavah ocenjujejo kot odlično.
Ključne besede: diplomske naloge, naravna nesreča, poplave, ogroženost, poplavna območja, ozaveščenost prebivalcev
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1253; Prenosov: 101
Celotno besedilo (611,05 KB)