| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prebivalstvo na goričkem v prvi polovici 20. stoletja v luči popisov prebivalstva
Miha Slana, 2018, magistrsko delo

Opis: Goričko, gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je bila skozi zgodovino vedno mejno območje, kjer je prihajalo do stikov med slovanskim, germanskim in madžarskim svetom. Čeprav je bilo Goričko skupaj z ostalim Prekmurjem več kot tisoč let ločeno od ostalih Slovencev na desni strani Mure, je tukajšnjim prebivalcev uspelo ohraniti svoj etnični in jezikovni značaj navkljub pritisku madžarske oblasti. Prva polovica 20. stoletja je prinesla polno sprememb in pretresov, ki so vplivali na prebivalstvo in jim pustili trajen pečat. V tem kratkem obdobju so številni »Goričanci« umirali na bojiščih prve in druge svetovne vojne, kar je vplivalo na razvoj prebivalstva na Goričkem. Prelomni trenutek v zgodovini prebivalstva Goričkega je bil podpis mirovne pogodbe med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Madžarsko, ki je prinesla ponovno združitev s Slovenci v Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Goričko zopet pripadalo Madžarski, ki se je odločila izbrisati vse sledi, ki jih je pustila jugoslovanska država. Konec vojne je prinesel olajšanje in ponovno združitev z ostalimi Slovenci, s katerimi si še v današnjem času delimo skupno pot. V obdobju raziskave je bilo na območju Goričkega izvedenih pet uradnih popisov. Popisa leta 1900 in 1910 sta bila izvedena v ogrski polovici Avstro-Ogrske države. Prvi popis po prvi svetovni vojni se je izvršil leta 1921 v Kraljevini SHS. V letu 1931 je sledil popis Kraljevine Jugoslavije, kateremu bi moral leta 1941 slediti naslednji popis, vendar je izbruh druge svetovne vojne popis premaknil za sedem let. Zadnji popis v danem obdobju je bil izvršen leta 1948, ki ga je organizirala Socialistična federativna republika Jugoslavija. S primerjavo popisov si lahko ustvarimo sliko demografskih sprememb, ki so sledile vojaškim posegom, menjavam oblasti in političnim ter gospodarskim spremembam. Zaradi pomanjkljivosti in spreminjajočih se kriterijev od popisa do popisa je primerjava popisov med sabo zahtevnejša in ne podaja povsem realne slike tedanje demografije.
Ključne besede: Goričko, popisi prebivalstva, jezik, upravno–teritorialne spremembe, statistični podatki, geografija v šoli.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 609; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (7,05 MB)

2.
PREBIVALSTVO NA GORIŠKEM V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA V LUČI POPISOV PREBIVALSTVA
Mihael Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Goriška je danes najzahodnejši del slovenskega državnega ozemlja in je bila skozi svojo zgodovino vedno mejno območje. V grobem jo lahko označimo za mejo med romanskim, germanskim in slovanskim svetom z mešanico različnih ljudstev, ki so tekom zgodovine prehajala to območje, z njim trgovala, izmenjevala, ga raziskovala, se tu vojskovala ter ga tudi plenila. Prva polovica 20. stoletja pa je bila za Goriško deželo še bolj kruta. To obdobje je polno pretresov in sprememb, ki so oblikovale življenje prebivalcev tega območja in jim pustile trajen pečat. Skozi kratko časovne obdobje je bila dežela podvržena dvema svetovnima morijama (prva in druga svetovna vojna), številni prebivalci pa so bili med vojnama tudi izseljeni. Obdobje po drugi svetovni vojni je Goriški deželi prineslo “bridki konec”, ko je bila s pariško mirovno pogodbo razdeljena med Jugoslavijo in Italijo. V obravnavanem obdobju je bilo na Goriškem izvedenih pet uradnih popisov prebivalstva (leta 1910, 1921, 1931, 1936 in 1948), dva tajna popisa (leta 1933 in 1939), ter povojni popis leta 1945. Ti popisi nam dajejo lep vpogled v demografske spremembe, ki so sledile političnim, vojaškim in narodnostnim konfliktom ter gospodarskim razmeram ob razpadu monarhij, vzponu diktatur in kaotičnim razmeram ob vzpostavitvi železne zavese. Nekateri popisi so pomanjkljivi ali neprimerljivi med seboj zaradi spreminjajočih se kriterijev popisov in so le približek resničnega demografskega stanja takratnega časa. Zaradi tega ostajajo med zgodovinarji vse do današnjih dni številna nerešena vprašanja in nejasnosti.
Ključne besede: prebivalstvo, popisi prebivalstva, etnična struktura, statistični podatki, Goriška, Julijska krajina.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1737; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (8,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici