1. |
2. |
3. Zdravstvena nega pacienta z obolenjem ožilja spodnjih okončinKatja Močnik, 2013, diplomsko delo Opis: Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti ali invalidnosti pri odraslih ljudeh. Bolezni žilja razdelimo na dve veliki skupini: na bolezni arterij in ven. S preventivo oz. zdravim življenjskim slogom se da narediti zelo veliko, da se bolezen sploh ne razvije ali da se njen potek omili in upočasni. Pacient mora biti s svojo boleznijo, prognozo in potekom zdravljenja seznanjen že pred začetkom ugotavljanja ali zdravljenja bolezni. Izbor načina zdravljenja je odvisen od klinične slike oz. od znakov in simptomov bolezni. Za končno opredelitev je potrebno opraviti še objektivne preiskovalne metode. Predvsem pa je potrebna odločitev o invazivnem ali neinvazivnem zdravljenju.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu opišemo zgradbo in delovanje ožilja, opredelimo bolezni ožilja spodnjih okončin in preiskave arterij in ven. V nadaljevanju predstavimo predoperativno in pooperativno zdravstveno nego ter vlogo medicinske sestre v posameznih obdobjih.
V drugem empiričnem delu pa predstavimo rezultate, ki smo jih izvedli v Splošni Bolnišnici Celje, na oddelku za žilno kirurgijo, maja 2013. Ugotavljamo, da preiskovanci kljub dobrim virom informacij nimajo dovolj znanja o svoji bolezni, saj jih nekaj več kot polovica ni znala navesti dejavnikov tveganja za svojo bolezen in z svojimi besedami opredeliti svoje obolenje. Ugotavljamo tudi, da je pri obolenjih spodnjih okončin najbolj izrazita bolečina in da so zapleti po operaciji redki.
Ključne besede: žilna obolenja, preiskovalne metode, predoperativna zdravstvena nega, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 2483; Prenosov: 387
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. AKTIVNOSTI IN KOMPETENCE ZDRAVSTVENE NEGE PRI NADZORU PACIENTA V PREBUJEVALNICILenče Nikolova, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče. Prebujevalnica, zbujevalnica ali »recovery« je namenski prostor, kjer medicinska sestra pacienta nadzoruje vsaj eno uro po operativnem posegu oziroma dokler ne izzvenijo vsi učinki anestezije (Pungartnik in Bahč, 2009). Medicinske sestre brez ustreznih kompetenc v prebujevalnici ogrožajo sebe in varnost pacientov.
Namen raziskave. V diplomskem delu želimo predstaviti frekvenco aktivnosti in kompetenc medicinskih sester v izbrani prebujevalnici in ugotoviti, ali je v skladu z nacionalnimi in evropskimi strokovnimi smernicami.
Raziskovalna metodologija. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili kvantitativno metodologija z obdelavo statističnih podatkov realiziranih aktivnostih zdravstvene nege v prebujevalnici Oddelka za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki smo jih analizirali s statističnim programom MICROSOFT OFFICE Excel 2007 in jih interpretirali v obliki tabel in grafov.
Rezultati. Najpogostejše aktivnosti zdravstvene nege v prebujevalnici so: ocena bolečine in i.v. aplikacija protibolečinske terapije (100 %), nadzor nad infuzijsko tekočino (100 %), izvajanje posebnih odvzemov (avtotransfuzija) (14,7 %) in nadzor delovanja PCA črpalk (8,6 %). Medicinske sestre s srednjo strokovno izobrazbo za izvajanje aktivnosti zdravstvene nege nimajo ustreznih kompetenc.
Sklep. Podali smo odgovore na raziskovalna vprašanja in predloge za morebitne izboljšave v kliničnem okolju. V prebujevalnici je potrebno zagotoviti številčnejšo kadrovsko zasedbo z ustreznimi kompetencami, opozoriti na pomen izobraževanja in nadgrajevanja znanja medicinskih sester v ter sodelovanja na raziskovalno - izobraževalnem področju.
Ključne besede: prebujevalnica, medicinska sestra, pacient, anestezija, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2013; Ogledov: 4157; Prenosov: 867
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTKI PO CARSKEM REZUMilka Mikulič, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo teoretično predstavili porodniško operacijo – carski rez, aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu in izvedli študijo primera pacientke po carskem rezu.
Uvodoma je predstavljena zgodovina carskega reza ter definicija in indikacije za carski rez. Opisana je tudi razlika med elektivnim in nujnim carskim rezom, psihična in fizična priprava pacientke, anestezija za carski rez, prisotnost partnerja ter antibiotična zaščita med carskim rezom.
V nadaljevanju smo predstavili zdravstveno nego po carskem rezu. Podana je definicija zdravstvene nege ter posebnosti procesa zdravstvene nege in aktivnosti zdravstvene nege v intenzivni enoti pri pacientki po carskem rezu.
Na podlagi študije primera smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Izpostavili smo najpomembnejše in prioritetne probleme, kot so akutna bolečina kirurške rane, nevarnost infekcije, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, motnje spanja, ki so kazalci aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu. Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego; pristop k zdravstveni negi pacientke je bil celosten.
Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu smo obravnavali za čas njenega bivanja v intenzivni enoti.
Ključne besede: Ključne besede: porod, carski rez, pacientka, aktivnosti zdravstvene nege, pooperativna zdravstvena nega, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2009; Ogledov: 7537; Prenosov: 1935
Celotno besedilo (438,86 KB) |
