| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza ponudbe športnega turizma v Mestni občini Kranj in potencial za nadaljnji razvoj
Katja Medja, 2021, diplomsko delo

Opis: Športni turizem je posebna oblika turizma, ki turiste spodbuja k rekreaciji, treniranju in sodelovanju v športnih igrah. Je vrsta turistične dejavnosti, usmerjena v ponudbo športnih dejavnosti, prireditev in objektov. Mestna občina Kranj se ponaša tudi z nazivom mesto športa, saj ponuja pestro športno infrastrukturo, različne športne dejavnosti tako za turiste kot tudi domačine ter dobro obiskane športne prireditve. V diplomskem delu smo analizirali ponudbo športnega turizma v Mestni občini Kranj. Predstavili smo osnovne pojme, ponudbo športnih objektov, športnih prireditev ter športnih dejavnosti, prav tako pa tudi namestitvene zmogljivosti, saj smo bili mnenja, da je to eden izmed večjih problemov za nadaljnji razvoj. S kvalitativno raziskavo v diplomskem delu ugotavljamo trenutno stanje športnega turizma v Mestni občini Kranj ter njen potencial za nadaljnji razvoj. Na podlagi dobljenih rezultatov smo podali predloge za razvoj športnega turizma v tej občini. Glavne ugotovitve so pokazale, kako intervjuvanci vidijo problem v razvoju športnega turizma, in sicer v premalo namestitvenih kapacitetah, slabi promociji Mestne občine Kranj ter slabem sodelovanju med akterji športnega turizma.
Ključne besede: športni turizem, analiza ponudbe, Mestna občina Kranj, potencial, razvoj
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Ekonomski pristop določanja upoštevnega trga v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica obravnava pravila oz. metode določanja upoštevnega trga za namene uporabe pravil konkurenčnega prava EU, ki je pomembno orodje pri ugotovitvi ali podjetja učinkovito omejujejo konkurenco na trgu. Pri tem analizira obe tehniki določanja upoštevnega trga - kvantitativno in kvalitativno - ter navaja prednosti in slabosti obeh. Avtorica izpostavlja, da kvalitativne tehnike določanja, ki se nanašajo na fizične značilnosti proizvodov, namen uporabe, razlik v cenah ipd. niso v skladu z modernim ekonomskim pristopom, ki danes dominira v konkurenčnem pravu EU. Upoštevale naj bi se predvsem v situacijah, ko ekonomskih (kvantitativnih) tehnik, kot so SSNIP test, cenovna korelacija. analiza ko-integracije idr. ni mogoče uporabiti zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov.
Ključne besede: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 486; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (184,26 KB)

3.
Ekonomska učinkovitost notranjega trga EU
Janja Hojnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Proces regionalne ekonomske integracije v Evropi je v zadnjih desetletjih zaznamovalo širjenje v različne dimenzije, tako vsebinsko kot geografsko. Pri tem je tržna integracija EU predstavljena kot sredstvo za povečanje blaginje. Prispevek presoja ekonomski učinek notranjega trga EU - tj. povrh alternativnih oblik tržne integracije, ki obstajajo tudi v gospodarskih odnosih s tretjimi državami. Avtorica v prispevku ugotavlja, da je notranji trg EU dosegel najvišji ekonomski učinek pri tujih neposrednih naložbah; ekonomski učinek prostega pretoka blaga je primerljiv s tujimi neposrednimi naložbami, medtem ko je ekonomski učinek pretoka storitev nižji, vendar ima znatni potencial za povečanje. Ekonomski učinek svobode gibanja delavcev zaradi majhnega obsega migracijskih tokov med državami članicami EU v prispevku ni obravnavan.
Ključne besede: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 552; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (228,13 KB)

4.
Hipotekarni in stanovanjski krediti bank v Sloveniji in varstvo potrošnikov
Beno Lapajne, 2017, magistrsko delo

Opis: Reševanje stanovanjskega problema je ena izmed pomembnejših odločitev v življenju posameznika. Sama izbira primernega stanovanja oziroma hiše je le prvi korak pri uresničitvi želje po svojem bivališču. Samo financiranje nakupa nepremičnine je povezano z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Ker je v večini primerov znesek lastnih sredstev za nakup nepremičnine premajhen, se ljudje obračajo na banke, z željo po zagotovitvi teh manjkajočih sredstev. Osnovno poslanstvo bank je poleg zbiranja denarnih sredstev tudi nadaljnje plasiranje teh sredstev v obliki kreditov. Magistrsko delo se osredotoča najprej na predstavitev trenutne ponudbe slovenskih bank za financiranje nakupa nepremičnin s strani fizičnih oseb, nato na pregled obsega in pogojev kreditiranja v letih po začetku finančne krize v svetu leta 2008 pa vse do konca prve polovice leta 2017. Z ozirom na vrsto zavarovanja stanovanjskega kredita smo predstavil ponudbo hipotekarnih kreditov in stanovanjskih kreditov s plačilom zavarovalne premije zavarovalnici ter primerjal to ponudbo glede na vrsto obrestne mere samega kredita, in sicer sem predstavil ponudbo 10 letnih stanovanjskih kreditov v višini 50.000,00 EUR, s fiksno in spremenljivo obrestno mero. S pregledom efektivne obrestne mere sem torej med seboj primerjal ceno samih stanovanjskih kreditov od leta 2007 do 31.07.2017. Pregled stanovanjskega kreditiranja v letih po začetku krize je pokazal, da so je obseg novih stanovanjskih kreditov začel zmanjševati šele po letu 2010 in dosegel dno leta 2013. V letu 2017 pa je obseg novo odobrenih stanovanjskih zopet na ravni iz leta 2010. Cene stanovanjskih kreditov pa so za razliko od obsega novoodobrenih stanovanjskih kreditov začele padati že takoj v letu 2009 in so trenutno na najnižji ravni v zadnjih 10 letih. Pomemben del magistrske naloge je tudi predstavitev novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je bil sprejet v lanskem letu in se je začel uporabljati 02.03.2017 ter vpliv tega novega zakona na bolj odgovorno najemanje pa tudi odobravanje kreditov potrošnikom. Osnovni namen novega zakona je preprečiti prezadolževanje prebivalstva. Z anketo med 60 anketiranci sem želel preveriti, kako je nov zakon spremenil proces odobravanja stanovanjskih kreditov v slovenkih bankah ter kako je zagotovil bolj odgovorno odobravanje teh kreditov, saj je prav to eno izmed najpomembnejših namenov tega novega zakona. Anketa je pokazala, da so kreditojemalci po sprejetju novega zakona bolj seznanjeni s tveganji kakor prej. S tem se preprečuje predzadolžitev samih kreditojemalcev in preprečuje ponovitev situacije izpred 10 let, ko so kreditojemalci velikokrat najemali stanovanjske kredite v švicarskih frankih, in sicer apreciacijo tečaja švicarskega franka proti evru.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, hipotekarni kredit, primerjava ponudbe stanovanjskih kreditov, zakon o potrošniških kreditih, obrestna mera
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 1098; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Analiza uporabnosti mobilnih CRM rešitev v mikro podjetju
Klemen Šiško, 2016, diplomsko delo

Opis: Mobilne CRM aplikacije olajšujejo delo prodajalcev na terenu, kar je rezultat kombinacije najsodobnejše programske in strojne tehnologije ter izpopolnjenega poslovnega informacijskega sistema. Prikazujejo vse potrebne podatke o stranki, poiščejo lokacijo naslednje potencialne stranke ter avtomatično opravljajo ponavljajoče se naloge, da uporabniku poenostavijo in pohitrijo tiste aktivnosti, ki bi jih sam drugače opravljal dlje časa, vse z namenom, da bo ta imel v svojem delovnem dnevu več časa za svojo glavno aktivnost – prodajo. Mikro podjetja, ki želijo uspešno uvesti sistem CRM, morajo biti na to pripravljena, saj sama implementacija ne povzroča toliko težav, kot jih povzroča nepripravljenost kadra na spremembe. Rešitev CRM v podjetju velja kot dobrodošel informacijski pripomoček, brez katerega marsikatero podjetje več ne bi znalo uspešno delovati, medtem ko manjša podjetja (relativno glede na sektor delovanja in stil vodenja) dajejo prednost drugim področjem v podjetju. Mikro družba, katere core business je prodaja, ki ne presega obvladljivega števila strank, bo krepko razmislila o tem, če sistem CRM potrebuje ali bo svoje finančne in intelektualne moči raje namenila v optimizacijo drugih delov poslovanja.
Ključne besede: CRM, mobilni CRM, mikro podjetje, analiza ponudbe CRM sistemov
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
RAZISKAVA TRGA KUPCEV V PODJETJU RE-EKO D.O.O.
Gregor Sedej, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjem času se pogosto srečujemo s problemom predstavitve podjetja ter pridobivanjem kupcev. V podjetju RE-EKO, d. o. o. so naleteli na specifičen problem, ki si ga niso znali razlagati. Dogaja se namreč, da sistem oglaševanja kot tak deluje zadostno, saj prinaša stranke oz. bolje rečeno povpraševanja. Problem nastane pri obdelavi podatkov in željah kupcev ter na koncu pri izdelavi ponudbe. Diplomska naloga poleg teoretičnega dela vsebuje tudi praktični del z raziskavo trga ter njeno analizo. Z analizo dobljenih rezultatov bomo poizkušali dobiti odgovore na vprašanja, kot so: zakaj so se potencialni kupci odločili za ponudbo podjetja, kako so zadovoljni s ponudbo in zakaj se za naročilo niso odločili. Zanima nas tržno razmišljanje potencialnih kupcev in njihova odločitev oz. neodločitev za nakup oz. izbiro storitev podjetja. Namen diplomske naloge je tudi poiskati nove načine predstavitve podjetja in prilagoditi ponudbe ter storitve potencialnim kupcem.
Ključne besede: raziskava trga, pristop k predstavitvi izdelka, način kontaktiranja kupcev, izboljšanje ponudbe
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 605; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (898,00 KB)

7.
ANALIZA PONUDNIKOV UGODNIH NAKUPOV IN PREDLOG IZBOLJŠANEGA PRODUKTA
David Dragan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V vsakem podjetju naj bo storitveno ali proizvodno imajo isti življenjski cikel, tako proizvodi kot storitve. Zato je to področje izrednega pomena, saj lahko podjetje preživi le, če spremlja trg in razvija oz prilagaja in dopolnjuje svoje proizvode ali storitve. V diplomski nalogi smo najprej teoretično predstavili, kaj proizvod je, kako se proizvodi delijo in njegov življenjski cikel. Nato smo opredelili nov proizvod, opisali predlog razvoja novih proizvodov in katere so prednosti ter slabosti novih proizvodov. V teoretičnem delu smo nato še opisali Kotlerjev model procesa razvoja in uvajanja novih proizvodov. V raziskovalnem delu pa smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja o trendih spletnega nakupovanja, skupinskih nakupih preko različnih sistemov oz. ponudnikov, ugotavljali zanimivost povračila denarja od vsakega nakupa ter o zanimivosti in dobičkonosnosti skupinskih nakupov za podjetja. Vsi sistemi imajo določene dobre in slabe lastnosti, v našem raziskovanem primeru smo ugotovili skrajnosti, ki potrošnike oz podjetja motijo, zato smo predlagali vmesno varianto, kakršno si iz odgovorov v raziskavi želijo tako kupci kot podjetja.
Ključne besede: Proizvod oz storitev, Razvoj novega proizvoda, Ugodne ponudbe, Spletni nakupi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Preklic ponudbe - primerjava pravil OZ in Dunajske Konvencije
Ana Štifter, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena instituta umika in preklica ponudbe po Obligacijskem zakoniku in Dunajski konvenciji. Čeprav je večina določb Obligacijskega zakonika o sklenitvi pogodb povzetih po omenjeni konvenciji, pa to ne velja tudi za institut preklica ponudbe. Naprej so na kratko predstavljeni učinki ponudbe, razlike med ureditvami preklica ponudbe v različnih pravnih redih, kaj je to trdna in netrdna ponudba ter kakšna je razlika med institutoma umika in preklica ponudbe. Tako imenovano jedro diplomske naloge pa obsega dva sklopa. V prvem delu je predstavljen umik ponudbe kot ga normira Obligacijski zakonik, ter dva primera iz sodne prakse slovenskih sodišč, ki prikazujeta učinke veljavnosti oziroma neveljavnosti umika ponudbe. Po enakem vzorcu je analiziran tudi umik ponudbe kot je urejen v Dunajski konvenciji, hkrati pa je opravljena primerjava med obema ureditvama. V drugem delu je predstavljen preklic ponudbe, opredeljeno je, če sploh in kako je urejen v slovenskem pravnem redu ter kako to ureja Dunajska konvencija. Tudi v tem sklopu je teorija podprla s sodno prakso.
Ključne besede: veljavnost ponudbe, umik ponudbe, preklic ponudbe, trdna ponudba, netrdna ponudba
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (346,69 KB)

9.
Uporaba večkriterijskih odločitvenih modelov za ocenjevanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij
Majda Potočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1452; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

10.
RAZVOJ TURIZMA V SLOVENSKI ISTRI
Patrik Pribac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju analiziram razvoj turizma v Slovenski Istri in učinke turizma kot jih zaznavajo domačini. V teoretičnem delu opredelim vrste turizma, turistično ponudbo, možnosti za razvoj turizma in njegove pozitivne in negativne učinke. Opišem pomen prevozništva v turizmu, ki omogoča mobilnost oseb in s tem razvoj turizma. Pri razvijanju turizma v regiji imajo pomembno vlogo tudi domačini. Predstavim Slovensko Istro in njeno gospodarstvo ter s posebnim poudarkom na kulturni in naravni dediščini. Izvedem S.W.O.T. analizo turistične ponudbe regije na podlagi mnenj domačinov, kjer prikažem potencialne prednosti in nevarnosti razvoja turizma. V praktičnem delu seminarja analiziram rezultate ankete, to je zaznavanje domačinov o ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma ter o njegovem prihodnjem razvoju. Analiza je pokazala, da imajo domačini ambivalentna mnenja o vplivih turizma.
Ključne besede: razvoj turizma v regiji, S.W.O.T. analiza turistične ponudbe, pozitivni in negativni učinki turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma, Slovenska Istra
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1138; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (322,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici