| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 24 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
Kontejnerizacija in prevoz iz luke Rotterdam
Mojca Klemenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu prikažemo pomen kontejnerizacije, kje se uporablja, njene prednosti in slabosti, ki jih imajo uporabniki le-te. Osredotočili smo se na proučevanje kontejnerizacije v pomorskem prometu in predstavili pojem kontejner in kakšne ladje se uporabljajo v pomorskem prometu. Opisali smo vrste pomorskega prometa, kakšne ladje uporabljamo, njegove prednosti in slabosti. V praktičnem delu smo se osredotočili na Luko Rotterdam in opisali njen pomen za Evropo in jo primerjali z Luko Hamburg.
Ključne besede: kontejnerizacija, kontejner, pomorski promet, luka Rotterdam
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

24.
Problematika onesnaževanja slovenskega morja
Maruška Jurman, 2018, diplomsko delo

Opis: Ne glede na to, da je naše morje majhno, ima visoko biološko raznovrstnost in dogajajo se kazniva dejanja, povezana z ekološko kriminaliteto. Omogoča opravljanje številnih gospodarskih dejavnosti, povezanih z morjem, ki so tudi velika obremenitev. Na žalost je tudi za večino odpadkov končni cilj morsko okolje. V diplomski nalogi smo se osredotočili na problematiko onesnaževanja slovenskega morja kot posledice ekološke kriminalitete. Podrobneje smo preučili dejavnike, za katere menimo, da povzročajo onesnaženost v slovenskem morju, in varstvo morja na splošno. Osrednji problem morja je onesnaževanje, katerega glavni krivci so pomorski promet, industrija, kmetijstvo, čezmejno onesnaževanje, meteorne vode, morsko ribištvo, turizem, poselitev, skladiščenje ter druge negospodarske dejavnosti, povezane z morjem. Vse te dejavnosti obremenjujejo morje in povzročajo njegovo onesnaženost z nevarnimi snovmi in odpadki, ki so v slovenskem morju pogosti, še posebej plastični. Zato bi morali onesnaževanje kaznovati z višjimi kaznimi in pogostejšim nadzorom. Prav tako bi morali organizirati pogostejše čistilne akcije ter ponujati različne nagrade, da bi bila udeležba večja. Ekološke katastrofe v morju, ki jih povzročajo odpadki in ostali dejavniki, so grozljive, saj se ponekod po svetu ljudje že kopajo v smeteh, ki jih v morje vsak dan odložimo na tone. Ne pomislimo na to, da bodo ogrozile naravno okolje. Ni nujno, da je morje vedno onesnaženo zaradi človekovega posega. V nekaterih primerih so krive tudi naravne katastrofe, vendar je v večini primerov glavni krivec prav človek. Na žalost onesnaženje morja, ki ga povzročamo, vodi k nezdravemu naravnemu okolju ter škoduje vsem živim bitjem. Da bi se onesnaženost morja zmanjšala, bi morali biti ljudje bolj seznanjeni s posledicami onesnaženosti. Pogosteje bi morali prijavljati kazniva dejanja, povezana z onesnaževanjem morja. Zavedati bi se morali, da odpadkov ne smemo puščati vsepovsod.
Ključne besede: morje, Jadransko morje, onesnaževanje, morski odpadki, pristaniška dejavnost, pomorski promet, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 27.06.2018; Ogledov: 685; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (748,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici