| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodna pomorska organizacija s poudarkom na predpisih, ki urejajo varnost plovbe
Katja Vajksler, 2018, diplomsko delo

Opis: Morje pokriva 70% zemeljske površine in je z razvojem plovbe postalo pomembna prometna povezava. Zaradi številnih nesreč, ki so se zgodile na morju, je postalo jasno, da obstoječa pravila ne zagotavljajo zadostne varnosti na morju. Najboljši način za izboljšanje varnosti je z razvijanjem mednarodnih predpisov, ki jim sledijo vse plovne države. Iz tega razloga je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija (IMO), kot specializirana pomorska agencija v okviru ZN. Njena naloga je s sodelovanjem spodbuditi varen, okolju prijazen, učinkovit in trajnosten ladijski promet. To bo doseženo s sprejetjem najvišjih izvedljivih standardov pomorske varnosti in zaščite, učinkovitostjo navigacije ter preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja z ladij in tudi z učinkovitim izvajanjem instrumentov IMO, z namenom njihove splošne in enotne uporabe. Že od začetka svoje ustanovitve je razvijala nove konvencije, ko so se pojavile potrebe in zagotavljala, da so obstoječi instrumenti v koraku s spremembami v pomorski tehnologiji. Varnost na morju je bila in ostaja še vedno najpomembnejša naloga organizacije, zaradi česar je na tem področju razvila številne konvencije. Najpomembnejša med njimi je Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), ki je v diplomskem delu podrobno predstavljena. Predstavljeni pa sta tudi Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (STCW) ter na kratko Mednarodna pravila o izogibanju trčenj na morjih (COLREGs). V diplomskem delu so zajete tudi značilnosti pomorskega mednarodnega prava ter pomembne informacije o organizaciji IMO.
Ključne besede: pomorsko mednarodno pravo, Mednarodna pomorska organizacija, varnost plovbe, varstvo človeškega življenja na morju, standardi usposabljanja, izogibanje trčenju na morjih
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Varnost človeškega življenja na morju
Matic Petričevič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnavana zagotavljanje varnosti človeških življenj na morju. Varnost človeškega življenja na morju se nanaša na varnost posadke in potnikov na ladji. Človeško življenje je na morju izpostavljeno različnim dejavnikom tveganja varnosti, ki so v zvezi z morjem, ladjo, tovorom in ladijsko posadko. Zaradi nesreče britanske prekooceanske potniške ladje Titanic, v kateri je umrlo veliko ljudi, je bila leta 1914 sprejeta prva Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju. V letu 1948 je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija, ki je na mednarodni ravni prevzela odgovornost za varnost človeških življenj na ladjah trgovske mornarice. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je zaradi občutnega zmanjšanja števila vojn in povečanja blagostanja v nekaterih državah začel razvijati ladijski turizem. Postopoma se je število potnikov začelo večati in povečala se je tudi zmogljivost ladij. Varnost človeškega življenja na morju se je ponovno postavila pod vprašaj v sodobnem času, ko so se začele dogajati nesreče potniških ladij, ki so povzročile posebno veliko število smrtnih žrtev. Kmalu so ugotovili, da za tako veliko število smrti ni kriva narava ali tehnologija, ampak predvsem človek. Številne preiskave nesreč so namreč pokazale, da so ladijske družbe slabo upravljale s pomorsko varnostjo in niso imele vzpostavljenega varnostnega menedžmenta. Varnost je bila v celoti prepuščena ekonomiji podjetja. Z namenom izboljšanja razmer je leta 2002 v veljavo stopil Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij, ki je določil pristojnosti in odgovornosti ladjarja, kapitana in pooblaščene osebe za varnost ljudi in okolja tekom opravljanja pomorske dejavnosti. Zaradi tega je v zadnjih desetih letih na svetovni ravni prišlo do upada števila zelo resnih ladijskih nesreč, vendar se med njimi še vedno pojavljajo nesreče s številnimi smrtnimi izidi, h katerim pa bistveno prispeva tudi slaba varnostna kultura zaposlenih, predvsem kapitanov.
Ključne besede: diplomske naloge, pomorska varnost, konvencija, dejavniki tveganja, nesreče, varnostni menedžment
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 267; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1023,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici