| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA POLIMORFIZMOV IZBRANIH GENOV PRI OTROCIH Z ASTMO TER POVEZAVA TEH POLIMORFIZMOV S FENOTIPOM ASTME IN ODZIVOM NA TERAPIJO
Petra Perin, 2010, diplomsko delo

Opis: Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Gre za vnetje dihal neznane etiologije. Je kompleksna bolezen, katere nastanka ni mogoče pojasniti z enim samim mehanizmom ali genom, pomemben vpliv pa ima tudi okolje. V številnih študijah so z astmo povezovali že več kot 100 genov, prispevek vsakega izmed njih pa je verjetno majhen. Mnogi geni, ki bi lahko imeli pomemben vpliv v patogenezi astme še niso poznani oziroma si študije med sabo nasprotujejo o njihovi vlogi na nastanek in fenotip astme. Kandidatni geni se razlikujejo tudi med populacijami. Preverili smo, kakšno vlogo imajo nekateri izmed kandidatnih genov pri slovenskih otrocih z astmo. Večina študij je zajela astmatike kot celoto. Mi smo preučili povezave kandidatnih genov posebej za skupino atopijskih in neatopijskih astmatikov. V naši študiji smo tudi preverili kakšen vpliv imajo izbrani polimorfizmi na klinične parametre pri astmi in kako vplivajo na odziv na terapijo z glukokortikoidi pri slovenskih otrocih z astmo. Z orodji bioinformatike smo izbrali 9 polimorfizmov v 9 genih. Genotipizirali smo 108 otrok z astmo, od tega 28 z neatopijsko in 80 z atopijsko obliko astme ter 92 zdravih kontrol. Genotipizacijo smo izvedli s pomočjo verižne reakcije s polimerazo (PCR) in s pomočjo metode polimorfizma dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP). Ugotovili smo povezavo polimorfizmov na genih CCR5, IL13 z neatopijsko ter na genu RANTES z astmo nasploh pri slovenskih otrocih, pri polimorfizmih na 8 genih smo ugotovili vpliv na klinične parametre pri astmi. Naša študija je prva, ki je povezala gena IL12B in IL13 z deležem dušika v izdihanem zraku pri astmatikih. Prav tako smo prvi, ki smo ugotovili vpliv genov IL13 in ORMDL3 na protiastmatično terapijo z glukokortikoidi. Ti podatki lahko v bodoče pomembno prispevajo k razumevanju patogeneze astme, ugotovitve o povezavi polimorfizmov z odzivom na terapijo pa lahko vodijo do diagnostične in terapevtske obravnave, ki bo ukrojena po meri vsakega posameznega bolnika z astmo, ter zato veliko učinkovitejša, hitrejša in z manj stranskimi učinki.
Ključne besede: Astma, asociacijska študija, polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov, genska tipizacija
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2745; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
ANALIZA POLIMORFIZMOV V IZBRANIH GENIH PRI BOLNICAH Z MIOMI MATERNICE
Staša Jurgec, 2011, diplomsko delo

Opis: Miomi so benigni tumorji maternice in so najpogostejši tumorji ženskih spolnih organov. So hormonsko odvisni tumorji, saj se pojavljajo le v rodnem obdobju, po menopavzi pa se njihova velikost zmanjša. Vzroki za nastanek in rast miomov so številni, vendar še ne popolnoma dokazani. Njihov pojav je odvisen od številnih interakcij med geni ter okoljem, raziskave pa so ugotovile tudi vpliv družinske predispozicije za nastanek miomov. Namen našega dela je bil ugotoviti ali so izbrani polimorfizmi v genih CYP17A1, ESR1, IL12B, IL12RB1, IL23R in PTPN22 povezani z nastankom miomov in raziskati razlike med epidemiološkimi in genetskimi dejavniki med skupinama bolnic in kontrol. Prav tako smo tudi poskušali ugotoviti ali obstajajo genetske razlike med skupinama bolnic s solitarnimi miomi ter multiplimi miomi. V študijo smo vključili 169 slovenskih bolnic z miomi in 133 zdravih posameznikov iz kontrolne skupine. Iz vzorcev krvi bolnic in zdravih kontrol, smo izolirali DNK ter izvedli genotipizacijo izbranih polimorfizmov z metodo PCR – RFLP in analizo fragmentov na agaroznem gelu. Pri primerjavi epidemioloških faktorjev med bolnicami in kontrolno skupino smo ugotovili, da lahko tveganje za nastanek multiplih miomov poveča zgodnja menarha, manjše število porodov, kajenje in pozitivna družinska anamneza. Z asociacijsko študijo smo ugotovili povezavo dveh polimorfizmov v genih CYP17A1 in IL12RB1 z boleznijo. Bolnice z multiplimi miomi so imele značilno nižji delež genotipa AA genskega polimorfizma rs743572 na genu CYP17A1 v primerjavi z zdravimi kontrolami. Genotip GG (oziroma alel G) tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek miomov, genotip AA pa zaščitni faktor. Pri analizi genskega polimorfizma rs11575934 na genu IL12RB1 smo prav tako ugotovili zaščitno delovanje genotipa AA pred pojavom te bolezni. Pri vseh drugih izbranih polimorfizmih značilne razlike med skupinami nismo našli. Naš rezultat nakazuje na potrebo po dodatnih raziskavah, s katerimi bi lahko polimorfizma na genih CYP17A1 in IL12RB1 potrdili kot genska označevalca za miome maternice. Analiza epidemioloških dejavnikov je pokazala na možne preventivne ukrepe, ki bi lahko ščitili pred nastankom oziroma ponovitvijo miomov maternice. S podobnimi raziskavami kot je bila naša, lahko tako prispevamo k boljšemu razumevanju te bolezni.
Ključne besede: Miomi maternice, polimorfizem posameznega nukleotida, polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov, asociacijska študija
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2870; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
OPTIMIZACIJA IN ZANESLJIVOST METODE ANALIZE TALILNE KRIVULJE VISOKE LOČLJIVOSTI ZA GENSKO TIPIZACIJO IZBRANIH DNA POLIMORFIZMOV POVEZANIH S KRONIČNIMI IMUNSKIMI BOLEZNIMI
Tjaša Savić, 2012, diplomsko delo

Opis: Analiza talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) je postala široko uporabljana metoda za genotipizacijo enonukleotidnih polimorfizmov (SNP), ki že zamenjuje verižno reakcijo s polimerazo v povezavi s polimorfizmom dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Namen tega diplomskega dela je bil optimizirati ter potrditi zanesljivost HRM za genotipizacijo treh izbranih SNPov, povezanih s kroničnima imunskima boleznima revmatoidnim artritisom in astmo. Študija opisuje teoretske osnove preiskovane problematike, uporabljene postopke laboratorijskega dela ter prikazuje analizo rezultatov. Genotipizacija je bila izvedena z referenčno metodo PCR-RFLP in HRM analizo, rezultati po obeh metodah so bili med sabo primerjani. Študija je skupno vključevala 463 DNA vzorcev slovenskih bolnikov oz. zdravih posameznikov (kontrole). Rezultati kažejo, da je bilo pri vseh treh SNPih doseženo visoko ujemanje med metodama (91%-98%). Izračunane frekvence dobljenih genotipov kažejo, da je bilo boljše ujemanje z referenčnimi frekvencami z NCBI pri dveh SNPih doseženo po HRM, kar potrjuje visoko zanesljivost te metode. Pri tem delu se je pojavilo nekaj težav pri optimizaciji PCR in pravilnem določanju genotipov po RFLP, kar še poudarja prednosti analize talilnih krivulj. HRM je zahtevala manj časa za optimizacijo, izvedbo in pridobivanje rezultatov, tako da je bila enostavnejša, posledično cenejša in v določenih primerih še bolj zanesljiva kot tradicionalna PCR-RFLP.
Ključne besede: enonukleotidni polimorfizmi (SNP), genotipizacija, metoda analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM), verižna reakcija s polimerazo (PCR), polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP), kronične imunske bolezni
Objavljeno: 19.09.2012; Ogledov: 2507; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
ASOCIACIJSKA ANALIZA ZA POTRDITEV KANDIDATNIH DNA POLIMORFIZMOV NA KROMOSOMU 13 PREDHODNO POVEZANIH S SLOVENSKIMI BOLNIKI S CROHNOVO BOLEZNIJO Z UPORABO MIKROMREŽE (BIOČIPA)
Urška Gabor, 2012, diplomsko delo

Opis: Kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) lahko razdelimo na dva glavna podtipa, in sicer Crohnovo bolezen (CB) ter ulcerozni kolitis (UK). Študije so pokazale, da poleg okoljskih dejavnikov k razvoju bolezni pomemben delež prispevajo genetski dejavniki. Do sedaj je bilo z genetskimi študijami dokazano le približno 20% dednosti. Znano pa je, da je v patogenezo bolezni vpleteno veliko število polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP). V analizi z mikromrežo (»Immunochip«) je bila predhodno izvedena genska tipizacija za približno 200 000 polimorfizmov pri 250 slovenskih bolnikih s KVČB in kontrolno skupino 250 zdravih posameznikov. Rezultat asociacijske analize je na kromosomu 13 prikazal 280 SNP-jev s p vrednostjo p<0,05, katere smo razporedili v 42 neodvisnih lokusov. Pri multiplem testiranju lahko pride do lažno pozitivnih rezultatov. Zato smo za potrditev kandidatnih polimorfizmov v raziskavi izvedli potrditveno asociacijsko analizo na dodatnih bolnikih in zdravih kontrolah. Namen dela je bil ugotoviti ali so izbrani SNP-i povezani s slovensko populacijo bolnikov s kronično vnetnimi črevesnimi boleznimi. V raziskavi smo po analizi rezultatov predhodne analize z mikromrežo izbrali 3 polimorfizme posameznega nukleotida iz neodvisnih lokusov na kromosomu 13 z vrednostmi p<0,02 ter izvedli genotipizacijo s PCR-RFLP metodo na 364 vzorcih bolnikov in 147 vzorcih zdravih kontrol. Rezultate smo skupaj z rezultati analize z mikromrežo preverili z asociacijsko analizo. V študiji smo potrdili asociacije med SNP-jema rs7994531 (p = 0,020) in rs2765724 (p = 0,00042). Alel C za SNP rs7994531 zmanjšuje tveganje za razvoj KVČB, alel C za SNP rs2765724 pa povečuje tveganje za razvoj KVČB. Vpliv obeh je bolj izražen pri bolnikih s CB, statistično najbolj signifikantno povezavo pa smo ugotovili pri skupini bolnikov z refraktorno obliko CB (p = 0,0012 za rs7994531 in p = 0,0000076 za rs2765724). Kljub temu, da imajo posamezni SNP-ji le majhen doprinos k tveganju za KVČB, lahko trdimo, da naši rezultati pomembno prispevajo k razumevanju genetike te bolezni. SNP-ji identificirani in potrjeni v naši študiji bodo morda v prihodnosti služili kot diagnostični ali prognostični biomarkerji in prispevali delček k natančnejši in hitrejši diagnostiki, ter s tem pripomogli k boljši kvaliteti življenja bolnikov.
Ključne besede: Kronično vnetna črevesna bolezen, polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov, genotipizacija, asociacijska študija
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1649; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici