| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališče javnosti do policistk
Simona Šare, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje stališče javnosti, občanov in občank, do žensk v policiji, ki se še vedno srečujejo z vrsto težav pri vključevanju v policijske vrste. Ena od težav je pomanjkanje spoštovanja pri strankah v postopku, kar dodatno otežuje opravljanje policijskega dela. Status žensk po svetu se izboljšuje, vendar so te še vedno podvržene mnogim oviram pri doseganju svojih ciljev, predvsem na področju dela in zaposlovanja v poklicih, ki so jih v preteklosti opravljali pretežno moški. Eden takšnih je tudi poklic policista, ki je eden izmed najbolj obremenjujočih, nevarnih in stresnih poklicev, predvsem pa tradicionalno značilen kot poklic, kjer sta potrebni velika fizična moč in sposobnost. Že zaradi tega so ženske kot nežnejši in šibkejši spol v osnovi neprimerne za opravljanje tipičnega policijskega dela, pa vendar so se v preteklosti na teh delovnih mestih izkazale kot izjemno uspešne. Pri tem so s svojimi poglobljenimi komunikacijskimi sposobnostmi in pomirjujočo prisotnostjo v konfliktnih situacijah z deviantnimi posamezniki svoje delo opravile brez uporabe fizične sile v nasprotju z moškimi kolegi. Z omenjenim so pomembno prispevale k spreminjanju prej tipično »paravojaškega« sloga policijskega dela, ki se vse bolj usmerja v koncept v skupnost usmerjenega dela, pri čemer je izrazito odločilnega pomena dobro sodelovanje s skupnostjo. Kljub odpravi diskriminacije na podlagi spola in prepoznavanju žensk na področju policijskega dela kot pomembnih in potrebnih pa se te pri opravljanju svojega dela še vedno srečujejo s premagovanjem ovir, ki so predvsem posledica stereotipov. Raziskava med občani in občankami razkriva, da 81 % anketirancev žensk ne vidi kot manj primernih za opravljanje policijskega dela kot moških, hkrati pa 73 % anketirancev meni, da je glavna ovira za policistke pri opravljanju njihovega dela pomanjkanje podpore pri strankah (občanih) v postopku. Na mestu je torej vprašanje, ali občani ženske zares vidijo kot enakovredne moškim v policijskih vrstah ali je to zgolj posledica družbenega pritiska, ki narekuje enakost moških in žensk. Pomembno je prepoznavanje tako moških kot ženskih lastnosti, ki jih policistke in policisti kot posamezniki prispevajo za doseganje višje kakovosti opravljanja policijskega dela, pri tem pa mora ostati glavno vodilo enakopravnost na področju zaposlovanja, napredovanja in opravljanja dela.
Ključne besede: policija, policisti, policistke, javnost, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Odnos policistov do uporabe pooblastila "stop & search"
Mirče Milenkov, 2021, diplomsko delo

Opis: Izraz »Stop & Search« se pretežno uporablja v Veliki Britaniji in sicer za pooblastila, ki policistom omogočajo ugotavljanje identitete in pregled osebe z namenom odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Gre za dokaj kontroverzna pooblastila, ki se velikokrat povezujejo s policijskim rasizmom in policijskim nasiljem. S to diplomsko nalogo smo se odločili preveriti, kakšen je odnos policistov in policistk v Sloveniji do uporabe pooblastil, ki jih lahko uvrstimo v skupino tako imenovanih »Stop & Search« pooblastil. Ta so v slovenski zakonodaji urejena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, in sicer gre za pooblastilo ugotavljanja identitete, varnostnega pregleda in pregleda osebe. Ugotovili smo, da je pravna ureditev teh treh pooblastil relativno primerna, so pa zagotovo številne pomanjkljivosti, ki dopuščajo morebitno zlorabo oz. prekomerno uporabo teh pooblastil, še posebej pri pooblastilu za ugotavljanje identitete. Prav tako smo ugotovili, da se policisti in policistke zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima njihov odnos pri obravnavi oseb v policijskih postopkih. S strani določenih intervjuvanih policistov in policist je bilo sicer izpostavljeno, da pooblastila ki jih imamo v Sloveniji, ne moremo povsem primerjati s pooblastili »Stop & Search« kot jih poznajo v Veliki Britaniji. S tem se delno tudi sami strinjamo in nas pravzaprav veseli, da tovrstnih pooblastil kot jih poznajo v Veliki Britaniji, v Sloveniji nimamo, smo pa kljub temu, pri določenih intervjuvancih zaznali željo oz. naklonjenost po razširitvi obstoječih pooblastil na način, da bi se le ta vsaj delno približala »Stop & Search« pooblastilom kot jih poznajo v tujini. Menimo, da bi to močno škodovalo odnosom med skupnostjo in med policijo, prav tako pa na podlagi izkušenj iz tujine predvidevamo, da pri tem ne bi prišlo do zmanjšanja kaznivih dejano in prekrškov, kar pomeni, da bi razširitev omenjenih pooblastil prinesla zgolj negativne posledice.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (520,23 KB)

3.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov
Katrin Podgorski, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Ključne besede: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Vpliv pomanjkanja kadrov na delo policistov zaposlenih na policijskih postajah policijske uprave celje
Tanja Anželak, 2021, diplomsko delo

Opis: Kadrovska podhranjenost v policiji je aktualna tema že zadnjih deset let. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed glavnih je zagotovo ukinitev šolanja med letoma 2010 in 2015 ter zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih med letoma 2007 in 2017. Pomanjkanje kadrov v policiji vpliva na delo policistov, predvsem uniformiranih policistov, ki delajo na terenu. Cilj diplomske naloge je bil raziskati vpliv pomanjkanja kadrov na delo uniformiranih policistov, zaposlenih na PP PU Celje, ki delajo na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da so uniformirani policisti, ki delajo na terenu, seznanjeni z vzroki in posledicami pomanjkanja kadrov, kar čutijo tudi pri svojem delu, saj se z njimi srečajo vsaj enkrat na pol leta. Največji vpliv pa se kaže v zasebnem oziroma družinskem življenju policistov. Zaradi omenjenega predlagamo, da bi se uvedel stalni urnik dela in seznanitev z okvirnim delovnim razporedom 30 dni vnaprej.  
Ključne besede: policija, policisti, kadri, delo
Objavljeno: 26.09.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Napadi na pravosodne policiste
Mineja Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 0

6.
Delovanje specialnih policijskih enot - primerjava slovenske, španske in portugalske specialne enote policije
Ula Moškerc, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi razmaha terorizma in najtežjih oblik kriminalitete so države ustanovile policijske specialne enote. Pripadniki enot so dobro usposobljeni in ustrezno opremljeni, da lahko delujejo v situacijah in nalogah, ki pomenijo visoko tveganje tako za udeležence kot tudi za njih same. V diplomskem delu so predstavljene slovenska Specialna enota (SE), španska specialna enota (GEO) in portugalska specialna enota (GOE). Opisan je njihov nastanek oziroma zgodovina, naloge, organizacijska sestava, selekcijski postopek, usposabljanje, pripadniki enot (specialci) in oprema, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Primerjalna analiza treh specialnih enot pokaže, da so si v nekaterih značilnostih med seboj zelo podobne. Glavna podobnost je, da so se vse tri enote razvile kot posledica terorističnih dejanj in da je njihova primarna naloga protiteroristično delovanje. Podobne so tudi ostale naloge, ki jih opravljajo pripadniki, ter selekcijski postopek in usposabljanje. K temu deloma prispeva tudi dejstvo, da so tako slovenska, španska kot tudi portugalska specialna enota članice mednarodnega združenja protiterorističnih enot Atlas in da tesno sodelujejo tudi z ostalimi enotami po svetu. Med seboj se razlikujejo predvsem v organizacijski sestavi in tudi opremi, ki jo premorejo tako za operacije in naloge, ki jih opravljajo, kot tudi za opremljanje specialcev.
Ključne besede: diplomske naloge, specialna enota policije, policisti specialci, protiteroristično delovanje, usposabljanje
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Primerjava nacionalne poklicne kvalifikacije vojaka in policista v smislu 37. a člena Zakona o obrambi
Nicole Ivanič Janičić, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo primerjavo nacionalne poklicne kvalifikacije vojaka in policista. Sodelovanje Slovenske vojske in slovenske policije ni nič tujega, leta 2015 pa je sodelovanje postalo še tesnejše. Migrantsko-begunski prehod čez južno mejo Slovenije je Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije prisilil, da premislita o zapisanem v 37. členu Zakona o obrambi, in sicer da pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju nalog, ki jih opravljajo v sodelovanju s Policijo, pri varovanju državne meje nimajo policijskih pooblastil. Tako je državni zbor 21. 10. 2015 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova izjemna pooblastila vojske. Vojaki Slovenske vojske tako lahko ob uveljavitvi sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil vojske v sodelovanju s Policijo opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Namen primerjave nacionalnega poklicnega standarda vojaka in policista je bil ugotoviti, ali so vojaki Slovenske vojske usposobljeni za izvajanje izjemnih pooblastil vojske, ki v osnovi veljajo za policiste slovenske policije. Rezultati primerjave so pokazali, da med poklicnima standardoma vojaka in policista obstajajo razlike in to na najbolj pomembnem področju operativnega dela. Razlike med standardoma kažejo na to, da vojaki Slovenske vojske niso usposobljeni za izvajanje pooblastil, ki v osnovi veljajo za policiste, čeprav jih potrebujejo za pomoč Policiji pri širšem varovanju državne meje.
Ključne besede: diplomske naloge, vojaki, policisti, nacionalna poklicna kvalifikacija, Zakona o obrambi
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 233; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
Stres pri policistih in koriščenje interventne psihološke pomoči
Katja Pleško, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskala kako in v kolikšni meri stres vpliva na policiste. S stresnimi situacijami se v današnjih časih srečujemo na vsakem koraku. Policisti so zaradi napornega, nepredvidljivega in večkrat nevarnega dela stresu izpostavljeni še toliko bolj. Stalna izpostavljenost stresnim situacijam lahko posledično privede do raznih obolenj, nezadovoljstva, uživanja prepovedanih substanc ali celo do (poskusa) samomora. Zato je pomembno, da se policisti znajo soočati in premagovati stres, saj lahko le tako v popolnosti opravljajo svoje dolžnosti. V primeru travmatičnih dogodkov pa je uslužbencem policije na voljo 24-urna interventna psihološka pomoč z namenom, da se policistu nudi ustrezno podporo, ki jo v danem trenutku potrebuje. Med raziskovanjem pa sem prišla do ugotovitve, da le peščica policistov dejansko izkorišča psihološko pomoč, pa čeprav je le ta namenjena vsem uslužbencem policije, vsakodnevno, vse dni v letu. Na začetku diplomskega dela so opisani cilji, hipoteze in metode raziskovanja. Po uvodnem delu sledi opis poklica policista, njihove naloge in kriteriji za zaposlitev. Nato je podrobneje opisan stres in njegova sestava. Večino diplomske naloge pa smo se osredotočali na posledice stresa na splošno in kako se kažejo posledice stresa pri policistih. Osredotočili smo se tudi na interventno psihološko pomoč v Sloveniji in njeno delovanje. Na koncu sledi še razprava in zaključek.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, policisti, interventna psihološka pomoč
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 327; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Sodelovanje intervencijskih služb ob prometnih nesrečah v Občini Domžale
Kaja Rožič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje intervencijskih služb – gasilcev, policistov in nujne medicinske pomoči – ob prometnih nesrečah. Na območju Občine Domžale med intervencijske službe spadajo Center za zaščito in reševanje Domžale, Policijska postaja Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Naloge vseh treh služb se namreč na intervenciji močno prepletajo, vse pa imajo isti cilj, ki jim ga lahko uspe doseči le z dobro usklajenostjo in sodelovanjem, pri čemer so jim lahko v pomoč skupna usposabljanja in vaje. Namen diplomskega dela je predstaviti način sodelovanja med službami na intervencijah, preučiti, kako dobro določena služba pozna svoje delo ter delo ostalih dveh služb in kakšno je njihovo medsebojno razumevanje. Z deskriptivno metodo so utemeljeni temeljni pojmi in naloge posamezne intervencijske službe ob nesreči: koga je v primeru prometne nesreče treba najprej poklicati, katere naloge pokriva točno določena intervencijska služba, kako poteka sama intervencija (kdo običajno na kraj pride prvi, kdo intervencijo vodi) ter kako se naloge med seboj prepletajo. S pomočjo štirih raziskovalnih vprašanj je raziskano, kako pogosto potekajo medagencijske vaje in izobraževanja, kako poteka vodenje intervencij, kakšen je pomen analiziranja prometnih nesreč ter kakšni so procesi reševanja težav, do katerih prihaja pri sodelovanju med intervencijskimi službami.
Ključne besede: diplomske naloge, intervencija, prometna nesreča, gasilci, policisti, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 05.05.2020; Ogledov: 688; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (959,74 KB)

10.
Pregon kaznivih dejanj policistov in njihova zavzetost za delo v času postopka in po njem
David Smolej, Vinko Gorenak, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Posebni oddelek obravnava vsa kazniva dejanja, ki so jih osumljeni policisti v Republiki Sloveniji. Namen in cilj tega prispevka je ugotoviti, kako zavzeto policisti opravljajo policijsko delo v času, ko so v postopku in v času po končanem postopku na posebnem oddelku. Metode: Uporabili smo neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bila terenska študija, raziskovalna tehnika pa vprašalnik. Zbrane podatke smo nato v programu SPSS obdelali s pomočjo opisne statistike, faktorske analize, diskriminantne analize in Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Ugotovitve: Ugotovili smo, da policisti rahlo podpovprečno zavzeto opravljajo naloge v času postopka na posebnem oddelku in po njem. Te zavzetosti policistov pri opravljanju nalog nismo mogli primerjati s splošno zavzetostjo policistov pri opravljanju nalog, ker takih raziskav v Republiki Sloveniji še ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek je omejen na območje Republike Slovenije, kjer velja posebna urejenost pregona kaznivih dejanj policistov in kjer je bila opravljena raziskava. Raziskava je uporabna za izhodišče nadaljnjega raziskovanja tega področja. Praktična uporabnost: Prispevek je praktično uporaben za policijski menedžment, saj se je zaradi manjše zavzetosti za delo policistov v času postopka na posebnem oddelku treba odzvati z določenimi ukrepi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je prvi, ki obravnava zavzetost policistov med postopkom na posebnem oddelku. Zaradi aktualnih pogovorov o urejenosti pregona kaznivih dejanj policistov je pomembnost prispevka v tem, da pojasnjuje posledice, ki nastanejo ob obravnavi policistov na posebnem oddelku.
Ključne besede: policija, policisti, osumljeni policisti, kazniva dejanja, osebna zavzetost
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 265; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (349,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici