| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 180
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prevencija najpogostejših poškodb in bolečin, ki se pojavljajo pri zaposlenih v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Pranjič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012). Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo. Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov. Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Keywords: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.02.2024; Views: 128; Downloads: 48
.pdf Full text (754,04 KB)

2.
Soočanje policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Hrovat, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočil na stike policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo, kakšne posledice lahko ti stiki pustijo na posameznikih, na koga se prizadeti policisti lahko obrnejo v stiskah ter kakšni načini in metode so uporabljeni za lajšanje teh posledic. Policisti se v svoji karieri srečujejo s številnimi travmatičnimi dogodki, ki vključujejo neposredno ali posredno izpostavljenost smrti. Policijska kultura in širša javnost od njih pričakujeta čustveno odpornost in neomajnost, vendar se negativni občutki in travme, ki jih doživljajo, kopičijo ter lahko vplivajo na njihovo delovanje in splošno počutje. Ko so policisti osebno vpleteni v travmatične dogodke, je možnost za skrite in potlačene težave vedno prisotna. Neobdelane travme lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje, samomorilnih misli ali zlorabe drog in alkohola. Kljub temu je v policijskih vrstah prisotna stigmatizacija duševnega zdravja, kar policiste posledično odvrača od iskanja psihološke pomoči. Za preprečevanje in obvladovanje teh težav je ključna pravočasna in individualno prilagojena pomoč. Ta se začne s primarno preventivo, ki se odraža na način izobraževanja pred dogodkom, da so ljudje bolje pripravljeni na krizno situacijo. Sekundarna preventiva (pogosto prepletena s primarno) je usmerjena v preprečevanje razvoja prilagoditvenih težav pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom. Kot približek h kurativi se šteje terciarna preventiva, ki zajema psihoterapijo prizadetega policista. Pomoč nudijo psihologi, zaposleni v policiji ali ministrstvu za notranje zadeve, podporo policisti lahko iščejo tudi pri policijskih zaupnikih, ki imajo veliko operativnih izkušenj, dober ugled in spoštovanje pri drugih policistih
Keywords: policisti, smrt, soočenje s smrtjo, smrtna nevarnost, travme, pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 217; Downloads: 35
.pdf Full text (682,77 KB)

3.
Izobraževanje in psihofizične sposobnosti policistov pri vožnji vozil s prednostjo in spremstvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Samo Kamenšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo problematiko izobraževanja in psihofizičnih sposobnosti policistov, ki delujejo v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v Oddelku za osebno varovanje, njihova prvenstvena naloga pa je poleg varovanja varovane osebe še vožnja vozil s prednostjo in spremstvom. V omenjenem oddelku se lahko zaposlijo samo že izkušeni policisti, ki morajo že za osnovno zaposlitev v policiji prestati določeno fizično in psihološko testiranje, kar zagotavlja, da kljub pomanjkanju kadra v policijske vrste ne more vstopiti čisto vsak. Policisti, ki želijo svojo karierno pot nadaljevati v Centru za varovanje in zaščito, morajo uspešno opraviti še dodatno psihološko in fizično testiranje, s čimer se v selekcijskem postopku zagotovi, da se v centru zaposlijo res le najprimernejši policisti. Ti so nato deležni uvajalnega usposabljanja v trajanju 528 ur, kar pa seveda ne zadošča za opravljanje vseh nalog, zato se policisti Centra za varovanje in zaščito praktično neprestano dodatno izobražujejo, usposabljajo in izpopolnjujejo iz tistih področij dela oziroma nalog, za opravljanje katerih so dodeljeni. Pri tem center znotraj slovenske policije uporablja izobraževalno infrastrukturo in pripomočke, ki pa so v veliki meri nezadostni, preveč centralizirani in tudi zastareli, zaradi visokih finančnih vložkov pa za njihovo razširitev ali posodobitev že več let ni pravega posluha. V diplomskem delu smo pregledali potek razvoja slovenske policije in Centra za varovanje in zaščito, potek izobraževanja v obeh in opravili intervju z višjim policijskim inšpektorjem glede strokovnih znanj in kompetenc zaposlenih v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v oddelku za osebno varovanje. Na podlagi pregleda literature in izvedenega intervjuja smo pripravili priporočila za izboljšave oziroma predlog dodatnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj ter učnih pripomočkov, ki bi jih lahko brez večjih finančnih vložkov uporabljali pri svojem delu.
Keywords: policisti, policisti varnostniki, psihofizične sposobnosti, izobraževanje, kompetence policistov, vozila s prednostjo in spremstvom, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 248; Downloads: 39
.pdf Full text (1,91 MB)

4.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nuša Pustivšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 224; Downloads: 19
.pdf Full text (1,50 MB)

5.
Pridržanje na podlagi določil ZKP - prakseološki problemi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost [in] policijsko delo
Dejan Šučur, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Keywords: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 374; Downloads: 81
.pdf Full text (6,01 MB)

6.
Izgorelost policistov v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Lebeničnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.  
Keywords: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 606; Downloads: 100
.pdf Full text (1,44 MB)

7.
Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko delo
Marko Kaluža, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Keywords: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 396; Downloads: 80
.pdf Full text (1,02 MB)

8.
Stališče javnosti do policistk : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Simona Šare, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje stališče javnosti, občanov in občank, do žensk v policiji, ki se še vedno srečujejo z vrsto težav pri vključevanju v policijske vrste. Ena od težav je pomanjkanje spoštovanja pri strankah v postopku, kar dodatno otežuje opravljanje policijskega dela. Status žensk po svetu se izboljšuje, vendar so te še vedno podvržene mnogim oviram pri doseganju svojih ciljev, predvsem na področju dela in zaposlovanja v poklicih, ki so jih v preteklosti opravljali pretežno moški. Eden takšnih je tudi poklic policista, ki je eden izmed najbolj obremenjujočih, nevarnih in stresnih poklicev, predvsem pa tradicionalno značilen kot poklic, kjer sta potrebni velika fizična moč in sposobnost. Že zaradi tega so ženske kot nežnejši in šibkejši spol v osnovi neprimerne za opravljanje tipičnega policijskega dela, pa vendar so se v preteklosti na teh delovnih mestih izkazale kot izjemno uspešne. Pri tem so s svojimi poglobljenimi komunikacijskimi sposobnostmi in pomirjujočo prisotnostjo v konfliktnih situacijah z deviantnimi posamezniki svoje delo opravile brez uporabe fizične sile v nasprotju z moškimi kolegi. Z omenjenim so pomembno prispevale k spreminjanju prej tipično »paravojaškega« sloga policijskega dela, ki se vse bolj usmerja v koncept v skupnost usmerjenega dela, pri čemer je izrazito odločilnega pomena dobro sodelovanje s skupnostjo. Kljub odpravi diskriminacije na podlagi spola in prepoznavanju žensk na področju policijskega dela kot pomembnih in potrebnih pa se te pri opravljanju svojega dela še vedno srečujejo s premagovanjem ovir, ki so predvsem posledica stereotipov. Raziskava med občani in občankami razkriva, da 81 % anketirancev žensk ne vidi kot manj primernih za opravljanje policijskega dela kot moških, hkrati pa 73 % anketirancev meni, da je glavna ovira za policistke pri opravljanju njihovega dela pomanjkanje podpore pri strankah (občanih) v postopku. Na mestu je torej vprašanje, ali občani ženske zares vidijo kot enakovredne moškim v policijskih vrstah ali je to zgolj posledica družbenega pritiska, ki narekuje enakost moških in žensk. Pomembno je prepoznavanje tako moških kot ženskih lastnosti, ki jih policistke in policisti kot posamezniki prispevajo za doseganje višje kakovosti opravljanja policijskega dela, pri tem pa mora ostati glavno vodilo enakopravnost na področju zaposlovanja, napredovanja in opravljanja dela.
Keywords: policija, policisti, policistke, javnost, stališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 667; Downloads: 93
.pdf Full text (1,36 MB)

9.
Odnos policistov do uporabe pooblastila "stop & search" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Mirče Milenkov, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izraz »Stop & Search« se pretežno uporablja v Veliki Britaniji in sicer za pooblastila, ki policistom omogočajo ugotavljanje identitete in pregled osebe z namenom odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Gre za dokaj kontroverzna pooblastila, ki se velikokrat povezujejo s policijskim rasizmom in policijskim nasiljem. S to diplomsko nalogo smo se odločili preveriti, kakšen je odnos policistov in policistk v Sloveniji do uporabe pooblastil, ki jih lahko uvrstimo v skupino tako imenovanih »Stop & Search« pooblastil. Ta so v slovenski zakonodaji urejena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, in sicer gre za pooblastilo ugotavljanja identitete, varnostnega pregleda in pregleda osebe. Ugotovili smo, da je pravna ureditev teh treh pooblastil relativno primerna, so pa zagotovo številne pomanjkljivosti, ki dopuščajo morebitno zlorabo oz. prekomerno uporabo teh pooblastil, še posebej pri pooblastilu za ugotavljanje identitete. Prav tako smo ugotovili, da se policisti in policistke zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima njihov odnos pri obravnavi oseb v policijskih postopkih. S strani določenih intervjuvanih policistov in policist je bilo sicer izpostavljeno, da pooblastila ki jih imamo v Sloveniji, ne moremo povsem primerjati s pooblastili »Stop & Search« kot jih poznajo v Veliki Britaniji. S tem se delno tudi sami strinjamo in nas pravzaprav veseli, da tovrstnih pooblastil kot jih poznajo v Veliki Britaniji, v Sloveniji nimamo, smo pa kljub temu, pri določenih intervjuvancih zaznali željo oz. naklonjenost po razširitvi obstoječih pooblastil na način, da bi se le ta vsaj delno približala »Stop & Search« pooblastilom kot jih poznajo v tujini. Menimo, da bi to močno škodovalo odnosom med skupnostjo in med policijo, prav tako pa na podlagi izkušenj iz tujine predvidevamo, da pri tem ne bi prišlo do zmanjšanja kaznivih dejano in prekrškov, kar pomeni, da bi razširitev omenjenih pooblastil prinesla zgolj negativne posledice.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, stališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 640; Downloads: 81
.pdf Full text (520,23 KB)

10.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov : magistrsko delo
Katrin Podgorski, 2021, master's thesis

Abstract: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Keywords: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 985; Downloads: 141
.pdf Full text (1,74 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica