1. Analiza izravnalnega ukrepa čezmejno zasledovanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Krčmar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje izravnalni ukrep čezmejno zasledovanje kot posebno pooblastilo, ki je bilo vključeno in je postalo del pravnega reda Republike Slovenije z njenim pristopom k schengenskemu območju in podpisom Schengenske konvencije. Poudarili smo ključno vlogo uravnoteženosti zakonske ureditve tega ukrepa, ki je ključnega pomena za ohranjanje temeljnih evropskih vrednot, zagotavljanje varnosti ter zaščito človekovih pravic in svoboščin, obenem pa omogoča represivnim organom učinkovit boj proti kriminaliteti.
Naloga je temeljita analiza zakonske ureditve v Republiki Sloveniji ter argumentacija za vključitev tega pooblastila v evropski pravni red. Osredotočili smo se na izvor pooblastila, podobna pooblastila v smislu poseganja v pravice in svoboščine, ter na bistvene pravice, ki jih to pooblastilo zadeva.
Naloga je razdeljena v teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo uporabili primarno in sekundarno analizo virov ter povzeli strokovno in znanstveno literaturo v povezavi z izbrano tematiko. Empirični del zajema kvalitativno raziskavo uporabe 41. člena Schengenske konvencije na primeru Republike Slovenije ter njenih organov pregona.
Ključne besede: mednarodno policijsko sodelovanje, Schengennska konvencija, policijska pooblastila, izravnalni ukrepi, čezmejno sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Občinski program varnosti kot strateški dokument za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnostiŠtefan Gostič, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski program varnosti, javna varnost, javni red in mir, varnost javnega prostora, kvaliteta javnega prostora, ocena varnostnih razmer, redarska služba, policija, policijsko sodelovanje, partnerstvo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 3
Celotno besedilo (654,48 KB) |
3. Sodelovanje policijskih organizacij s centri za socialno deloIrena Gorenak, Katja Rančigaj, Branko Lobnikar, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijsko delo, centri za socialno delo, sodelovanje, Velika Britanija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 4
Celotno besedilo (946,57 KB) |
4. |
5. |
6. Čezmejno policijsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo: primer Policijske uprave Koper : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Družina, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili in prikazali oblike čezmejnega policijskega sodelovanje z Republiko Italijo, katerih podlaga temelji na določilih Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju. Oblike sodelovanja smo prikazali na primeru Policijske uprave Koper. Predstavili smo najpogostejše primere splošnih oblik policijskega sodelovanja, kamor sodijo zaprosila za podatke o lastništvu vseh vrst vozil, stalnega in začasnega prebivališča, itd., kot tudi najpogostejše primere posebnih oblik policijskega sodelovanja, kamor so uvrščene različne oblike čezmejnega opazovanja in sledenja, kontrole pošiljk, delo v mešanih patruljah ter uporaba zračnih in vodnih plovil. S primeri splošnih oblik sodelovanja se srečujemo vsakodnevno in potekajo v veliki večini po elektronski pošti, saj ne gre za nujne operativne naloge, ki bi zahtevale takojšnje interveniranje. Popolnoma drugačen pristop pa zahtevajo primeri posebnih oblik policijskega sodelovanja, saj se večinoma zgodijo hipno, brez v naprej načrtovanega oz. predvidenega odvijanja dogodkov. Zaradi tega so operativno bistveno nevarnejši, zahtevnejši, vendar toliko bolj zanimivi. Zaradi tega smo v diplomskem delu poseben poudarek namenili čezmejnemu policijskemu zasledovanju v druge namene. Ugotovitve kažejo, da gre pri takšnem zasledovanju v veliki meri za zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ki so bili naključno ali po obvestilu zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali neposredno po njegovi izvršitvi. Prav tako smo ugotovili, da je dejanskega zasledovanja zaradi izognitve policijski kontroli zelo malo oziroma ga skoraj ni. Kriminaliteta ne pozna državnih meja in ukinitev kontrole na notranjih schengenskih mejah je slednje le še potrdilo.
Čezmejno policijsko sodelovanje pa se ne zaključi pri zatiranji kriminalitete ampak se kaže tudi ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. Najpogostejše so hujše prometne nesreče na glavnih prometnih povezavah ob skupni državni meji, poplave, požari, itd. Izredno lepemu primeru takega sodelovanja smo bili priča julija 2022 ob doslej največjemu požaru v Republiki Sloveniji, požaru na Krasu. Slednji se je v določenih dneh širil na območje Republike Italije in obratno tako, da so pri gašenju, evakuaciji prebivalcev, usmerjanju prometa, itd., sodelovale policijske enote ter druge varnostne strukture obeh držav. Zaradi pomembnosti slednje oblike omoči, smo v diplomski nalogi pozornost namenili tudi temu.
Ključne besede: policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, preprečevanje čezmejne kriminalitete, schengenska konvencija, bilateralni sporazumi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 45
Celotno besedilo (6,24 MB) |
7. Oborožen rop draguljarne Malalan : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDanilo Berk, 2023, diplomsko delo Opis: Nekatera kazniva dejanja so ljudem nevidna, kar je tudi namen storilcev, premoženjska kriminaliteta, ki obsega med 70 in 80 odstotkov vse prijavljene in obravnavane kriminalitete, pa neposredno prizadene veliko ljudi. Premoženjska kriminaliteta zajema več kaznivih dejanj, med njimi izstopa kaznivo dejanje ropa, ki spada tudi med nasilna kazniva dejanja. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti premoženjske kriminalitete in kaznivih dejanj ropov, predvsem oboroženih ropov, potek policijske preiskave in posebnosti pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj. Ker gre pri oboroženem ropu za osebni stik med storilcem in žrtvijo, ki na eni strani predstavlja osebne lastnosti storilca oziroma storilcev, na drugi strani pa prestrašeno žrtev, je treba pri obravnavanju tovrstnih dejanj poleg aktivnosti in ukrepov za ugotavljanje storilca posebno pozornost nameniti tudi delu z žrtvami. Storilčev namen je pridobiti protipravno premoženjsko korist, za kar je pripravljen uporabiti nasilje, zaradi česar se nekatera dejanja končajo tudi tragično. Tovrstna kazniva dejanja na območju Republike Slovenije izvršujejo izkušeni storilci ali člani kriminalnih združb, ki prihajajo tudi iz tujine. Na kazniva dejanja se zelo dobro pripravijo, izvršijo jih profesionalno in za seboj ne puščajo veliko sledi. Ena takih združb, poimenovana Pink Panter, prihaja z območja bivših jugoslovanskih republik, izvršuje pa tatvine dragih ur in izbranega nakita. Storilci ali člani kriminalnih združb so izjemno mobilni, organizirani, med seboj lojalni in običajno ne sodelujejo s policijo. Zaradi vseh teh okoliščin preiskovanje oboroženih ropov zahteva celovit pristop, ki vključuje sodelovanje z občani in več službami znotraj policije ter mednarodno policijsko in pravosodno sodelovanje.
Ključne besede: premoženjska kriminaliteta, oboroženi ropi, kriminalne združbe, potek policijske preiskave, mednarodno policijsko sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 764; Prenosov: 0 |
8. Kriminalistični vidiki tihotapstva morskega datlja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGoran Raimondi, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen morski datelj, ki ga je bilo, zaradi iztrebljanja, potrebno z zakonodajo nujno zaščiti. Ekstremne metode, kot je razstreljevanje morskih balvan, ki se jih pri iskanju in nabiranju morskih datljev poslužujejo kriminalci, uničujejo celoten morski ekosistem. Zaradi vse večjega povpraševanja po prostoživečih živalih in rastlinah (v našem primeru morskega datlja) pa je poleg morskega ekosistema, ogroženih tudi vse več živalskih in rastlinskih vrst. Z vse večjo globalizacijo se je pojavila velika potreba po sodelovanju med tujimi varnostnimi organi in drugimi organi tujih držav. Pri mednarodnem policijskem sodelovanju seveda ne gre pozabiti na usklajene operativne akcije in koordinacijske sestanke med državami, saj zgolj z izmenjavo informacij ne bi prišli do želenih ciljev. Za zmanjšanje tihotapstva datljev bi bila nujno potrebna sprememba zakonodaje in strožja kaznovalna politika v Republiki Sloveniji ter še več aktivnosti tako represivnih organov, kot tudi ozaveščanje gostincev in končnih potrošnikov. Iz intervjujev z okrožno državno tožilko in ribiškim inšpektorjem namreč izhaja, da je zavedanje pomena ohranjanja zaščitenosti morskega datlja in ničelna toleranca do tovrstne problematike v Republiki Sloveniji slaba oziroma na nizkem nivoju. Za uspešnejše preiskovanje problematike ekološke kriminalitete, v našem primeru tihotapljenja morskih datljev, bi bila nujno potrebna sprememba nacionalne zakonodaje, ki bi dovoljevala uporabo vseh prikritih preiskovalnih ukrepov, saj se storilci na lahke načine organizirajo v kriminalne združbe in okoriščajo z večjimi vsotami denarja, s tem pa je preiskovanje tovrstne problematike za policiste in kriminaliste še dodatno oteženo. Posledično zaradi premalo pridobljenih dokazov tudi tožilstvo ne more zahtevati in predlagati najstrožjih obsodb storilcem kaznivih dejanj. Brez dobrih odnosov med varnostnimi in sodnimi organi sosednjih držav pa je preiskovanje tihotapstva morskega datlja skoraj nemogoče.
Ključne besede: diplomske naloge, morski datelj, organizirana kriminaliteta, varnostni organi, mednarodno policijsko sodelovanje, tihotapljenje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2019; Ogledov: 1399; Prenosov: 100
Celotno besedilo (410,77 KB) |
9. Občutek in zaznavanje varnosti v lokalni skupnosti občine Vojnik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Lucija Župnek, 2019, diplomsko delo Opis: Že od rane mladosti smo vajeni, da nam nekdo nudi varnost ter nas brani pred nevarnostmi. V prvih letih življenja nam to varnost zagotavljata starša, kasneje se naučimo, da moramo sami poskrbeti zase, ter da obstajajo različne organizacije, ki nam jo pomagajo zagotavljati. Varnost je ena izmed človekovih največjih dobrin. Tega se premalokrat zavedamo in jo zato prevečkrat jemljemo za samoumevno. V varnem okolju se počutimo zavarovane pred nevarnostmi, ki nam dnevno pretijo s strani različnih dejavnikov. Zaradi vse večjega števila novih vrst kriminalitete nam je varnost postala nujna za nemoteno vsakodnevno življenje. Ljudje se zavedajo, da niso nikjer več stoodstotno varni, vendar jim je lažje, da na to ne mislijo ali pa ne polagajo prevelike pozornosti. Ta strah jim pomagajo zmanjšati različne varnostne institucije ter varnosti ukrepi. Zaradi občutka, da nam vsakodnevno preti nevarnost, smo ljudje postali previdnejši na vseh področjih. Zaradi takih občutkov ljudje pogosteje posegajo po varnostni zaščiti in varovanju. Napredna tehnologija, ki nam omogoča večji nadzor, nam olajša življenje na različnih področjih, hkrati pa nam povzroča tudi večji strah pred kriminaliteto.
V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na varnost v lokalni skupnosti, kakšno je policijsko delo v skupnosti. Razlog, zakaj smo se odločili za takšno temo, je ta, da za lokalno skupnost Vojnik še nismo zasledili analiz in podobnih raziskav s tega področja. Ni znanih podatkov s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, preventivnih ukrepov s strani občine ali policije. Zanima nas tudi, kako institucije in lokalna skupnost sodelujejo med sabo in si pomagajo. Celotna diplomska naloga bo osredotočena na občino Vojnik, za katero še ni veliko raziskav in podatkov s področja zagotavljanja varnosti. V prvem delu diplomskega dela so najprej opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na varnost, v drugem delu pa se bomo s pomočjo ankete poglobili, kako varnost dojemajo prebivalci občine. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo lahko sklepali o varnosti v občini Vojnik, kako jo dojemajo in občutijo prebivalci, kje se po njihovem mnenju zdi, da bi varnost morali okrepiti. Sklepali bomo lahko tudi o kriminaliteti, ki je zaznana v občini.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, varnost, lokalna skupnost, kriminaliteta, ogroženost, policijsko sodelovanje v lokalni skupnosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 949; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Čezmejno policijsko sodelovanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAljaž Škafar, 2019, diplomsko delo Opis: Kot vsaka druga država se tudi Republika Slovenija sooča s čezmejnim kriminalom. Ker ga je vedno več, sta pomembna medsebojno sodelovanje policijskih enot in njihov moderen način dela, saj le tako države lahko zmanjšajo čezmejna tveganja za kriminalna združenja. V diplomskem delu smo opisali začetek in razvoj sodelovanja med državami ter skupen boj proti čezmejnemu kriminalu. Opisali smo razne organizacije, ki zatirajo čezmejni kriminal in so ključne za boj proti njemu, kot so Interpol, Europol, Frontex in podobne. Čeprav te organizacije storijo zelo veliko in so kar se da dejavne, pa je to velikokrat premalo. Slovenija je zato s sosednjimi državami sklenila dvostranske pogodbe in dogovore, ki omogočajo boj proti čezmejnemu kriminalu na bolj lokalni ravni. Ker največ sodeluje prav z obmejnimi državami, smo jih podrobneje predstavili. Slovenija deluje v dveh centrih za policijsko sodelovanje, in sicer v Megvarjah in v centru Dolga vas, ki omogočata hitrejše sodelovanje, saj so v isti stavbi policisti več držav in imajo med sabo tudi neposreden stik. Opisali smo oblike sodelovanja, kjer je bil prav tako velik pomen na sodelovanju Slovenije z obmejnimi državami. Analizirali smo, ali vplivajo na državno suverenost in celovitost. Ob kršenju sodelovanja ju lahko namreč druge države ogrožajo, s čimer ogrozijo tudi nadaljnja sodelovanja ter krhajo pridobljene dobre odnose in izkušnje. V zaključku smo preverjali hipoteze o državni celovitosti, oblikah čezmejnega sodelovanja in jasnosti pooblastil tujih državnih organov na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko sodelovanje, mednarodne pogodbe, oblike sodelovanja
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1435; Prenosov: 243
Celotno besedilo (637,92 KB) |
