| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke
Maja Kuralt, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Diskrecijske odločitve policistov pri pridržanju voznikov pod vplivom alkohola
Matej Velikonja, 2018, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku so predstavljene diskrecijske odločitve policista v Sloveniji, ki jih ta pri svojem delu vsakodnevno sprejema. Članek skuša ponazoriti, kako je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa od 1998 dalje urejala diskrecijske odločitve policistov, predvsem pri odkrivanju in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti. Orisano je tudi diskrecijsko odločanje, kot ga v nekaterih postopkih uporablja policija v ZDA, ki izhaja iz anglosaškega pravnega sistema. Metode: Z zgodovinsko-primerjalno metodo je prikazano, kako so zakonski akti za urejanje cestnega prometa, sprejeti v različnih časovnih obdobjih, urejali prosti preudarek policistov v Republiki Sloveniji pri izvajanju nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Uporabljena je še primerjalna metoda in komplementacija prikaza podatkov o policijskih ukrepih. Ugotovitve: Diskrecijska pravica, kot jo dopušča Zakon o pravilih cestnega prometa v določbah 24. člena, je ustrezen kompromis med policijskim zagotavljanjem varnosti in prevelikim poseganjem policije v človekove pravice. Ko oseba deluje neskladno z zakonsko normo, lahko policijsko ukrepanje zaradi takega človekovega delovanja sledi črki zakona, ki največkrat predpisuje represivno ravnanje, lahko pa policist za ukrepanje uporabi taktični preudarek. Navedeno pomeni, da se policist diskrecijsko odloča, katero pooblastilo oz. kateri ukrep bo v dani situaciji uporabil. Ali se policist odloči, da bo deloval diskrecijsko, pa je odvisno od več razlogov, obširneje opisanih v članku. Izvirnost/pomembnost prispevka: Za razlago načel delovanja in uporabe diskrecijske pravice članek preučuje diskrecijske odločitve varnostnih organov, katerih delovanje temelji na različnih pravnih sistemih. Prav tako poskuša odgovoriti na vprašanje, ali je diskrecijska pravica, kot jo uporablja policija v Republiki Sloveniji, primerno urejena in ali je sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policisti, policijski postopki, policijska pooblastila, diskrecijska pravica, vožnja pod vplivom alkohola, pridržanje
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (351,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Policijski postopki z osebo, ki ima pravico do imunitete
Primož Smole, 2017, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom se postavljamo v območje med pravico vsakega posameznika na območju Republike Slovenije, da je pred zakonom vsak enak in pravicami oseb, ki jim na podlagi ustave in mednarodnih pogodb pripada imuniteta in s tem drugačna obravnava pred organi pregona. Policija, kot eden izmed organov pregona, je lahko v omenjenem območju med obema pravicama najbolj podvržena napačnim postopanjem policistov v policijskih postopkih z osebami, ki se sklicujejo na imuniteto. Obe pravici se medsebojno prekrivata in izpodrivata, vmesni člen pa je ukrepanje policista v policijskih postopkih, ki s svojo odločitvijo v policijskih postopkih lahko krši pravico do imunitete osebe ali pravico vseh, da smo pred zakonom vsi enaki. Ključnega pomena je pregled obsega imunitete in pogoji uveljavljanja pravice ter pravice in dolžnosti osebe v policijskem postopku določene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013). Vsakdo se mora podrediti zahtevam in navodilom policistov v policijskem postopku. Tudi oseba, ki ima pravico do imunitete, saj je potrebno njeno imuniteto določiti, ugotoviti njen obseg in upravičenost. Pri tem ugotovimo, da se pojavi več vrst imunitet, ki pa so si v obsegu pravic različne. Zato je zmotno pavšalno razumevanje, da imajo vse osebe pod imuniteto enake pravice. Takšno razmišljanje pripelje, do kršenja ustavnih pravic vsakega posameznika, da smo pred zakonom vsi enaki. Raznovrstnost obsega pravic pod imuniteto izhaja iz njihovega osnovnega namena, da omogočijo lažje opravljanje svojega poslanstva in pravnega akta, ki jih podeljuje. V diplomskem delu zato pregledamo pravice in dolžnosti osebe v policijskem postopku in se osredotočimo na vrste imunitet s katerimi se policisti pri svojem delu največkrat srečujejo. Nato pravice osebe do posamezne imunitete vnesemo v postopanje policistov v policijskih postopkih s čimer poizkušamo razjasniti morebitno napačno razumevanje katerega od ključnih pojmov.
Ključne besede: imuniteta, diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta, policija, policijski postopki, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 947; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (393,74 KB)

5.
Policijski postopek
Nataša Cafuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema obravnavanje policijskega postopka, ki vključuje vsa dejanja policistov, ko opravljajo policijske naloge. Definicijo policijskega postopka najdemo v 8. členu ZNPPol. Na začetku izvajanja policijskega postopka se posamezniku omeji svoboda gibanja, saj mora za čas, ko postopek traja, pri postopku sodelovati. Da se policijski postopek lahko začne izvajati, mora obstajati začetni prag oziroma sprožilna situacija policijskega postopka. Pri vsakem policijskem postopku se pojavi vprašanje, ali je postopek policista pri izvajanju naloge skladen z zakonodajo ter ali je policistovo zakonito ravnanje tudi strokovno, profesionalno, humano, sorazmerno, primerno. Če policist sprožilne situacije nima, tudi nima zakonske podlage za izvajanje policijskih pooblastil. Sprožilna situacija je lahko tudi subjektivno mnenje policista o določeni osebi, kar je lahko razlog za začetek izvajanja policijskega postopka. Pri analizi primera smo spoznali, da je bil zunanji videz osebe vzrok za začetek izvajanja policijskega postopka s strani policista. Policijski postopek je opredeljen preširoko, za druge postopke je temelj izvajanja, vendar pa ravno pri policijskem postopku najdejo tudi subjektivno okoliščino za začetek izvajanja postopka in sprožilna situacija ni potrebna. Policisti morajo pri svojem delu upoštevati osnovna načela za uporabo policijskih pooblastil in osebi, ki se znajde v policijskem postopku, predstaviti njene splošne pravice. Policijski postopek je temelj izvajanja tudi drugih postopkov, kot sta prekrškovni in predkazenski postopek. Dokazni standardi so izrazi stopnje verjetnosti, da se je zgodilo kaznivo dejanje. ZNPPol opredeljuje dva nova dokazna standarda, to sta verjetnost in velika verjetnost.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policijski postopki, diplomske naloge
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1707; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (299,04 KB)

6.
Policijsko zaslišanje v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice
Tanja Pečenko, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na slovensko pravno ureditev policijskega zaslišanja. Poseben poudarek je bil namenjen metodam zasliševanja in zakonskim prepovedim, ki zavezujejo zasliševalce. Predstavili smo novosti, ki jih je prinesla novela ZKP-E (2003), ter opredelili temeljne pravice in pravna jamstva, ki jih ima osumljenec pri policijskem zaslišanju. Drugi del diplomske naloge temelji na predstavitvi sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Predstavili smo institut ustavne pritožbe in določbe Ustave Republike Slovenije, ki so pomembne za policijsko zaslišanje. Pri sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije smo se osredotočili na odločitve sodišča o ustavnih pritožbah, v katerih se pritožniki sklicujejo na kršitev njihovih pravic pri policijskem zaslišanju. V nadaljevanju smo predstavili institut pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice in določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki so pomembne za postopek policijskega zaslišanja. Pri sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice smo se osredotočili na kršitve prepovedi mučenja (3. člen) in kršitve pravice do poštenega sojenja (6. člen). Analizirali smo sodno prakso, iz katere je razvidno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice glede nezakonitih metod zasliševanja, pravice do zagovornika ter pravice do molka in privilegija zoper samoobtožbo.
Ključne besede: policija, zaslišanje, policijski postopki, človekove pravice, primeri, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1655; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (528,58 KB)

7.
Vloga tolmača pri policijskih postopkih na postaji letališke policije Brnik
Sabedin Vokshaj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili, kako se postaja letališke policije Brnik sooča s tujimi neznanimi jeziki pri reševanju kaznivih dejanj. Policija na letališču Brnik se spopada s kaznivimi dejanji ponarejenih listin in tihotapljenja pri prečkanju meje, kjer storilec ali osumljenec izvira iz tuje države in nima znanja slovenskega jezika ali drugega mednarodnega jezika, kot sta angleščina ali nemščina. Policisti so dolžni pridržati osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja ter pridržani osebi razložiti razloge pridržanja, kot tudi njegove pravice. Težave nastanejo, kadar policisti oz. preiskovalci opravijo zaslišanje ali razgovor in osebi ne morejo dati pojasnil ali od nje pridobiti informacij, ki jih potrebujejo za uspešno izvedbo postopka. Policija mora v takih primerih poiskati zunanjo pomoč, kot so tolmači. Tolmača pokličejo, kadar preiskovalci ugotovijo, kateri jezik je potrebno tolmačiti. Tolmač, ki sodeluje s policijo, se mora pred samim začetkom opravljanja svojega dela pozanimati, za kakšen primer bo tolmačil in po zbranih informacijah lahko prične s svojim delom. Pri opravljanju svojega dela deluje kot obojestranski verbalni komunikacijski kanal med preiskovalcem in osumljencem. Tolmač mora osumljencu obrazložiti, zakaj je priprt in česa je osumljen, ter pojasniti njegove pravice, pri čemer mora tolmač zagotoviti, da je osumljenec popolnoma razumel, kar mu je razložil. Tolmač, ki sodeluje s preiskovalcem pri določenem primeru, ne služi preiskovalcu le kot prevajalec, temveč tudi kot vir informacij, saj imajo tolmači lahko določene informacije o osumljencu (npr. kulturno ozadje), ki so lahko v korist preiskovalca. Tolmač je nevtralen udeleženec pri razgovoru ali zaslišanju in tolmači sporočila od preiskovalca in osumljenca. Cilj tolmača in preiskovalca je ugotovitev resnice in uspešna izvedba postopka.
Ključne besede: organizacije, policija, policijsko delo, policijski postopki, tujci, tolmači, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1291; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (330,79 KB)

8.
Temelj izvajanja policijske naloge
Anton Kreslin, 2015, diplomsko delo

Opis: Slovenska policija opravlja svoja uradna dejanja v skladu z nacionalno zakonodajo Republike Slovenije. Policisti lahko pri svojem delu uporabljajo le tista pooblastila, ki so določena v zakonih oziroma v podzakonskih aktih, pri čemer lahko praviloma uporabljajo le tisto opremo, ki je sistemizirana oziroma tipizirana. Način uporabe posameznega pooblastila je odvisen predvsem od vrste policijskega postopka. Krovni zakon, ki daje policistom temelj za izvajanje policijske naloge je Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Policisti v večini primerov uporabijo zakonsko določeno pooblastilo med svojim rednim delom, ko vsakodnevno ukrepajo na podlagi službene dolžnosti, med opravljanjem rednih del in nalog. Ko policisti med delom zaznajo kršitev določenega zakona, so dolžni samoiniciativno ukrepati, da zavarujejo oziroma preprečijo ogrožanje človeškega življenja ali premoženja. V nasprotnem primeru se lahko policistom očita odstopanje od ukrepanja, kar pomeni, da niso postopali po zakonu. V danem primeru obstaja sum disciplinske kršitve oziroma celo obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja. Policiji lahko v skladu z zakonodajo pristojni organi na podlagi pisne odredbe naložijo naloge, ki jih morajo policisti realizirati brez odločanja, ali bodo nalogo izvedli ali ne, s predpogojem, da so izpolnjeni pravni in formalni pogoji odrejene naloge. V določenih primerih pa policisti ukrepajo na ukaz svojega predpostavljenega, ki se vrši predvsem v primerih hujših kršitev javnega reda in miru oziroma pri varovanju javnih shodov ali zbiranj. V teh primerih gre za ukrepanje večjega števila policistov ali policijskih patrulj naenkrat. Navedeno ukrepanje policije zahteva kompleksnejši pristop glede vodenja dane situacije, za kar je potrebno enotno vodenje, kjer policijski vodja na kraju ukazuje policistom, glede uporabe določenega policijskega pooblastila oziroma prisilnih sredstev. S tem se doseže enotno postopanje policije in pregled nad nastalo situacijo. V vseh primerih izvajanja policijskih postopkov je nujno, da policisti dobro poznajo policijska pooblastila in da pri vsakem ukrepanju postopajo v skladu z osnovnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijske naloge, policijska pooblastila, policijski postopki, diplomske naloge
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1533; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (340,66 KB)

9.
Sprožilna situacija kot pogoj za pričetek izvajanja policijskega postopka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Robert Gorenc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava specifiko policijskega poseganja v pravice državljanov, ki ne ravnajo v skladu s sprejetimi družbenimi normami, oz. pravico državljanov, da policist ne posega v njihove pravice, če ravnajo v skladu s sprejetimi družbenimi normami. Policist ima dolžnost in pravico, da v primerih, ko so izpolnjeni določeni zakonski pogoji, na zakonit in strokoven način izvede nalogo, ki mu je v dani situaciji naložena. Zakon pa mu s tem ne samo dovoljuje, temveč ga tudi zavezuje, da v določenih primerih z namenom zavarovanja pravice nekoga poseže v pravico drugega. Dejstvo je, da policist za izvedbo katere koli naloge, ki je usmerjena v zavarovanje življenja in premoženja ljudi, s tem poseže v oz. omeji pravice drugega. Ob omejevanju oz. posegih v pravice z namenom zavarovanja pri domnevno oškodovanih pa se vselej pojavi vprašanje, ali je poseg policista pri izvajanju naloge skladen z veljavno zakonodajo, nadalje pa tudi, ali je policistovo zakonito ravnanje tudi strokovno, profesionalno, humano, sorazmerno, primerno, in še bi lahko naštevali dileme, ki z vidika policistovega dela predstavljajo vprašljive, v nekaterih primerih za policista zelo nehvaležne posege. Človekove pravice in svoboščine so opredeljene v številnih mednarodnih dokumentih, temeljni akt v R Sloveniji je Ustava, tolmačenja ob razpravah v smislu zavarovanja pravic pa so prepogosto filozofsko usmerjena. Slovenska zakonodaja policiste pri opravljanju posameznih nalog zavezuje z natančno opredeljenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se določena naloga lahko prične izvajati. Govorimo torej o sprožilni situaciji, ki jo zakonodaja opredeljuje z izpolnjevanjem natančno določenih pogojev. V teoretičnem pogledu tematika niti ni problematična, še zlasti, ko se razprava vodi v smislu: »zakon določa, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji itd.« Tudi glede pomena posameznih dokaznih oz. varnostnih standardov ni večjih razhajanj, če se o njih razpravlja brez konkretne povezave na konkreten primer. Težava, ki bi jo rad izpostavil v obravnavani tematiki, se nanaša predvsem na praktično uveljavljanje v zakonu zapisanih določil. Dejstvo je, da na sprožilno situacijo kot pogoj za pričetek izvajanja policijskega postopka ne vplivajo samo v zakonu zapisani pogoji, temveč so tu še številne okoliščine, ki izhajajo iz narave policista, ter tiste, ki jih narekuje družba v odnosu do dela policistov.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policijski postopki, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 979; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (568,51 KB)

10.
Revizija postopkov policije v primeru izbruha nevarno nalezljivih kužnih bolezni - zadostno in potrebno celovito? : specialistično delo
Franc Pavlin, 2013, specialistično delo

Opis: Izbruh nevarno nalezljivih kužnih bolezni, ki se prenašajo na človeka in se okuženost z boleznijo pojavlja v večjem obsegu, predstavlja krizne razmere, ki lahko resno ohromijo delovanje države. Nenadzorovano širjenje bolezni v večjem obsegu in ne obvladovanje nastalih kriznih razmer, lahko predstavlja nevarnost za delovanja sistema nacionalne varnosti. Sobivanje človeštva v času globalizacija je olajšano in organizirano s tesno medsebojno povezanostjo na nadnacionalni in med kontinentalni ravni. Z dnevno migracijo ljudi, transportom živali in drugimi živili v prehranski industriji, se bistveno povečuje tveganje za širjenje virov ogrožanja. Republika Slovenija ima urejeno delovanje in odzivanje sistema nacionalne varnostni. Krovni akt na področju zagotavljanja sistema nacionalne varnosti v RS je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki je podlaga za celoto uravnoteženih zakonskih in podzakonskih aktov, načrtov, programov in dejavnosti vseh struktur delovanja naše države. Obvladovanje kriznega dogodka uvrščamo v podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ureja ga Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zakonu so opredeljeni ukrepi in naloge posameznih subjektov nacionalne varnosti, ki jih je potrebno izvajati v pred-kriznem, kriznem in post-kriznem obdobju. Najpomembnejše strukture obvladovanja kriznih dogodkov so Uprava RS za zaščito in reševanje, Civilna zaščita, gasilske in reševalne službe, Slovenska vojska in Slovenska policija. Policija ima kot civilna institucija pri soočanju in takojšnjem zaznavanju kriznih dogodkov zagotovo eno pomembnejših vlog. Za potrebe obvladovanja oziroma ukrepanja v kriznih razmerah ima podlago v spremenjeni policijski zakonodaji in opredeljeno v načrtih pripravljenosti, ki so prilagojeni raznolikosti virov ogrožanja. Predvideni postopki in ukrepi, ki jih je treba izvajati ob zaznavi kriznega dogodka, so v Policiji dobro definirani in dobro normativno urejeni. Ugotavljamo pa, da niso zadostno in potrebno celoviti. Da bomo izboljšali stanje pripravljenosti za potrebe obvladovanja kriznih dogodkov, bo potrebno posodobiti in dopolniti program izobraževanja ter usposabljanja na vseh ravneh policijskega delovanja. Preoblikovati bo treba koncept delovanja posameznih služb znotraj policije in Ministrstva za notranje zadeve. Da se bo celoten sistem zagotavljanja nacionalne varnosti sposoben uspešno zoperstavljati različnim virom ogrožanja, je v prihodnje potrebna večja povezanost in medsebojno sodelovanje. Samo tako se bomo lahko zadostno in celovito soočali s kriznimi dogodki in izvajali potrebne ukrepe za obvladovanje nastalih razmer.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, kužne bolezni, nalezljive bolezni, epidemije, specialistične naloge
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 1628; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (710,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici