| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
Viktimologija in policijska dejavnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Janja Denžič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo viktimologijo in policijsko dejavnost, ki sta zelo široki družboslovni področji, zato predstavljamo le nekatere njune bistvene značilnosti in izhajamo iz obema skupnemu predmetu preučevanja, in sicer iz žrtve. V središču pozornosti viktimologije je žrtev, ki je pogostokrat predmet kontroverznosti in polemik. Nekateri pod ta pojem uvrščajo samo žrtve kaznivih dejanj, medtem ko drugi sem prištevajo še žrtve nesreč ali nezgod in naravnih katastrof. Posledično se viktimološka znanstvena disciplina deli na dve ravni, in sicer na kriminalistično in občo oz. splošno. Osnovni cilj viktimologije, ki ga viktimologija uresničuje s svojimi številnimi nalogami, je preiskovanje vzrokov kriminalitete z vidika žrtev, njen namen pa je preprečevati in zatirati kriminaliteto. Viktimologija je tako teoretična kot tudi aplikativna oz. praktična znanost. Njena spoznanja imajo torej praktično vrednost in so uporabna zlasti v policijski dejavnosti, ki jo danes izvajajo številne organizacije. Dominantno vlogo ima še vedno javna oz. državna policija, na katero se lahko žrtve kaznivih dejanj obrnejo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Policisti in policistke, ki z žrtvami navežejo prvi stik, pa morajo biti za takšno delo ustrezno usposobljeni, saj je, v veliki meri, žrtvina nadaljnja pripravljenost za sodelovanje s sistemom kazenskega pravosodja odvisna prav od kakovosti vzpostavljenega prvega stika. Na začetku diplomskega dela so predstavljeni pojem viktimologija ter njen nastanek, obdobja in predmet preučevanja. Opredeljeni so tudi njene naloge in cilji ter vsa ostala področja, kot so tipologija žrtev, viktimogena preddispozicija in viktimizacija (vključno z njenimi oblikami in posledicami). V osrednjem delu diplomskega dela obravnavamo policijsko dejavnost, s poudarkom na javni oz. državni policiji, nadaljujemo s policijo in z opisom dela z žrtvami kaznivih dejanj ter zaključimo z verifikacijo hipotez.
Ključne besede: viktimologija, žrtve, viktimizacija, policijska dejavnost, preprečevanje kriminalitete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 3453; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (599,76 KB)

42.
Kriminalistična analitika v nekaterih evropskih državah : diplomsko delo univerzitetnega študija
Žiga Doberšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Časi, ko je posamezna huda kazniva dejanja bolj ali manj uspešno izvajala ena sama oseba, so dokončno minili. Storilci delujejo vedno bolj organizirano, tudi preko državnih meja, pojavljajo se nove in vedno bolj zapletene oblike kriminalitete. Logična posledica hitrega razvoja organizirane kriminalitete je bila nemoč policije, ki je morala za učinkovito kosanje z novimi nevarnostmi prilagoditi svojo organizacijo in reorganizirati svoj model delovanja. Rešitev se skriva v implementaciji koncepta kriminalistične analitike, znotraj katere obstaja poseben obveščevalni proces, sestavljen iz več faz. Gre za sistematično zbiranje, ocenjevanje in analiziranje podatkov ter informacij z namenom pridobivanja analitičnih produktov taktičnega, operativnega ali strateškega pomena. Tovrstna kriminalistična obveščevalna dejavnost se je izkazala za uporabno pri omejevanju številnih vrst kriminalitete, zato se je na njeni osnovi začela razvijati proaktivno usmerjena obveščevalno vodena policijska dejavnost. Ta koncept policijske organizacije predstavlja izredno učinkovit odgovor na vse večji razkorak med stopnjo kriminalitete na ter finančno zmogljivostjo policije in številčnostjo njenih kadrov. Kriminalistične policije po vsem svetu se že zavedajo, da je kriminalistična analitika eno najbolj uporabnih orodij, ki jih imajo na voljo. Kljub temu pa njeno uveljavitev v praktičnem kriminalističnem delu spremlja nemalo težav in dolgo časovno obdobje do popolne implementacije v kriminalistično preiskovanje, čemur se ni mogla izogniti niti slovenska kriminalistična policija. Posamezne države se različno lotevajo teh preprek, posledica tega pa so razlike med posameznimi službami za kriminalistično analitiko. Le-te se po posameznih policijskih organizacijah razlikujejo po podrobnosti organizacije in umestitvi znotraj ali zunaj kriminalistične policije, skupna pa je njihova centraliziranost znotraj omenjenih organizacij.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična analitika, kriminalistična obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2013; Ogledov: 1941; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (516,84 KB)

43.
Percepcija zasebno-varnostnih organizacij pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Gabršček, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtorica bo v zaključnem delu analizirala podatke že narejene raziskave z naslovom »Raziskava o naravi policijskega dela v lokalnih skupnostih in o zadovoljstvu prebivalcev z delom policije v njihovem lokalnem okolju«, ki je nastala v okviru notranjega raziskovalnega projekta na Fakulteti za varnostne vede, katerega nosilec je bil Iztok Podbregar. Na podlagi analize raziskave bo raziskovala percepcijo zasebno-varnostnih organizacij pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih. Cilj zaključnega dela avtorica predstavi na način, da preuči vprašanje medsebojnega vplivanja med javno (državno in lokalno) policijsko funkcijo ter zasebno policijsko funkcijo (ki jo izvajajo zasebno-varnostna podjetja) ter z analizo percepcije prebivalcev o pomenu zasebnega varovanja za izvajanje nalog, ki tradicionalno sodijo na področje javne policijske dejavnosti. V času katerem živimo je vedno bolj pomembna varnost v takšnem ali drugačnem smislu. V širšem (država) ali ožjem smislu (lokalna skupnost) in ker smo še vedno država v razvoju avtorica poudari, da je potrebno raziskovati in iskati varnostne rešitve tudi v svetu na podlagi izkušenj drugih držav, ki imajo že dolgoletne izkušnje z raznovrstnimi kriminalnimi dejavnostmi. Tako se bo raziskava dotaknila tudi policijske dejavnosti v svetu. Seveda ni realno pričakovati da bodo enaki varnostni ukrepi delovali enako pod različnimi pogoji in okolju ter da družba v neki drugi lokalni skupnosti enako odreagira na njih, pa vendarle lahko izluščimo podobnosti in pozitivne, koristne smernice. Ugotovitve raziskave, so ključnega pomena za razpravo in so pokazatelj mnenja javnosti za morebitne izboljšave zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju. Rezultati so pokazali, da ljudje niti niso zadovoljni niti zadovoljni z delom policije in da odgovornost za zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju niti ni na strani občinskih redarjev in občinskih inšpekcijskih služb ter zaposlenih v zasebno-varnostnih podjetjih. Sodelovanje med policisti, inšpekcijami in redarsko službo ter sodelovanje policije in zasebno-varnostnih podjetij ima zelo velik vpliv na njihovo uspešnost pri zagotavljanju varnosti. Vsi ti izsledki raziskave so lahko v pomoč pri razvijanju in izpopolnjevanju zasebno-varnostnih organizacij v prihodnosti.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policija, policijska dejavnost, zasebno-varnostne organizacije, varnostna podjetja, občinsko redarstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2291; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (355,15 KB)

44.
Vpliv fiktivnih medijskih vsebin na kriminalistično in policijsko dejavnost : magistrsko delo
Boštjan Slak, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga s svojo vsebino prispeva k že sedaj obseženemu polju preučevanja vplivov medijev na družbo. Čeprav je v svojem smislu izrazito osredotočena na specifičen podžanr medijskih vsebin (kriminalistiko) in na specifičen segment družbe (kriminaliste in policiste), se njena vsebina razprostira širše, saj je pravzaprav nemogoče obdelati tovrstno tematiko na izrazito ozek način. Določena spoznanja o medijskem vplivu smo črpali iz raziskovanj o medijskem vplivu na politične, sociološke, kriminološke, umetnostne in ostale segmente človeške družbe ter jih aplicirati v kontekst kriminalistične dejavnosti. Naloga predstavi določene vplive medijev na procese razmišljanja in njihov posredni vpliv na policijsko ter kriminalistično dejavnost. Raziskuje možnost, da na kriminalistični proces občasno deluje oblika socialnega pritiska. Prav tako podaja teoretična izhodišča, da ko medijske vsebine delujejo čustveno in intenzivno (npr. spodbujajo agresijo), to v določeni mikro ravni lahko vpliva na pojavnost kriminalitete; ko delujejo inspiracijsko, vplivajo na modus operandi storilcev (npr. posnemovalci); v primeru, da medijske vsebine javnosti predstavljajo primarni vir, preko katerega se seznanjajo o kriminalističnih procesih, to vpliva na interakcijo med kriminalistom ali policistom in žrtvijo, oškodovancem ali pričo. Naloga tako odkriva, da so fiktivne medijske vsebine, ki prikazujejo kriminalistično dejavnost, izredno popularne. Njihova popularnost je zgodovinsko neomajna. In tudi vplivi (tako pozitivni kot negativni), ki naj bi jih tovrstne vsebine imele, se perpetualno pojavljajo. Zadnji v nizu medijsko povzročenega vpliva naj bi bil CSI-efekt, za katerega pa tisti, ki poglobljeno spremljamo tematiko, menimo, da mu kljub raziskovalni popularnosti manjkajo osnovne prvine definiranosti in konsenza, kaj sploh povzroča. Mi smo uporabili generičen pristop in navedli vse domnevne posledice. Empirično smo preverili (in ovrgli) eno izmed domnev CSI-efekta, ki pravi, da se tisti, ki pogosteje spremljajo fiktivne kriminalistične vsebine, štejejo za bolj izobraženi glede preiskovalnih postopkov. Pri tem opozarjamo, da je naša raziskava zgolj pilotske narave. Večje vrednosti, kot empirična ovržba ene izmed domnev, so bila spoznanja o problemih, s katerimi se srečamo pri raziskovanju tovrstne teme.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, kriminalistika, kriminalistična dejavnost, mediji, vplivi, raziskave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.04.2013; Ogledov: 2157; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

45.
Legitimnost in postopkovna pravičnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nea Rotovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Ključne besede: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 1824; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (550,49 KB)

46.
Slovenska kriminalistična policija med "kriminalstrategie" in "criminal intelligence"
Anton Dvoršek, Danijela Frangež, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku analiziramo, v kolikšni meri so se spoznanja o nujnosti bolj strateško usmerjenega kriminalističnega dela, ki so se na nemškem govornem območju oblikovala v model kriminalistična strategija (Kriminalstrategie) na angleškem pa kot kriminalistična obveščevalna dejavnost (Criminal Intelligence), ta pa predstavlja jedro novega modela, obveščevalno vodene policijske dejavnostji (Intelligence - Led Policing), zasidrala tudi v praksi slovenske kriminalistične policije. Ker se je obseg kriminalitete od leta 1995 povečal za skoraj dva in pol krat, preiskanost je padla od 60% na 41%, pojavlja se organizirani kriminal, se uveljavljanje novih spoznanj zdi nujno, še zlasti ob očitni omejenosti policijskih sredstev. Za morebitne spremembe je slovenska policija ob spremembi političnega in ekonomskega sistema imela solidne osnove, kar pa ni vplivalo na večjo pripravljenost za uvajanje sprememb.
Ključne besede: kriminalistična strategija, kriminalistična obveščevalna dejavnost, strateške analize, obveščevalno vodena policijska dejavnost
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3001; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (183,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
48.
49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici