| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Analiza potreb po pluralni policijski dejavnosti : magistrsko delo
Tadej Hafner, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju. Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

32.
Tajno policijsko delovanje : diplomsko delo univerzitetnega študija
Matej Rodošek, 2015, diplomsko delo

Opis: Kriminalistična policija za uspešno odkrivanje organiziranih oblik kriminalitete poleg standardnih policijskih ukrepov uporablja še prikrite preiskovalne ukrepe. Ti vsebujejo več različnih ukrepov in tajno delovanje je eden izmed njih. S tem ukrepom policiji uspe razkriti še tiste organizirane kriminalne skupine, ki jih z drugimi ukrepi ni bilo mogoče. V diplomski nalogi se najprej osredotočimo na prikrite preiskovalne ukrepe, jih na kratko opredelimo in predstavimo njihove značilnosti. Po seznanitvi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi je opredeljen ukrep tajnega delovanja policije, ki je temelj naše diplomske naloge. V tem poglavju spoznamo tajno delovanje na splošno, njegovo zakonsko ureditev, tajne delavce, ki ta ukrep izvajajo, njihove značilnosti ter tudi problematiko pri izvajanju tajnega delovanja. V nadaljevanju za lažje razumevanju ureditve tega ukrepa pri nas predstavimo še ureditev tajnega delovanja v nekaterih drugih državah. Seveda pa ne moremo mimo tega, da ne bi raziskali, kakšen je poseg tajnega delovanja v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi možnosti zlorab pa predstavimo tudi sistem nadzora nad tajnim policijskim delovanjem.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, tajno delovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2015; Ogledov: 2458; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (580,29 KB)

33.
Nekateri pogoji in kriteriji za uspešno opravljanje policijske dejavnosti na kolesu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Rojc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila pogoje in kriterije opravljanja policijske dejavnosti na kolesu, vsakoletni teoretični in praktični potek usposabljanja in s tem izpolnjevanje ciljev. Nekoliko bolj bom predstavila sestavo kolesa, primernega za opravljanje različnih nalog, s katerimi se policisti vsakodnevno srečujejo, zakaj so policisti na kolesih uspešnejši od policistov v avtomobilih, in s katero vrsto kolesa so najbolj učinkoviti oziroma uspešni pri opravljanju najrazličnejših nalog. Opravila sem razgovor s policistko Policijske postaje Ljubljana Center in policistom ter policistko Policijske postaje Novo mesto, ki so mi navedli in opisali svoje primere, s katerimi so se srečali v preteklosti (oboroženi rop, kršitev javnega reda in miru in drzno tatvino), v njih pa obrazložili, da so bili uspešnejši oziroma manj učinkoviti na kolesu od patrulje z avtomobilom. S tem so pogojeni različni dejavniki, kot so razne ovire na vozišču, kraji kamor dostop z avtomobilom ni mogoč, dobre in slabe vremenske razmere, oprema policista s kolesom in policistov z avtomobili, prisotnost sodelavca, ki ti nudi pomoč ali te varuje pri prijetju storilcev. Spoznala sem njihove prednosti in slabosti pri različnih napotitvah s strani operativno-komunikacijskega centra. Za varno delo bi še dodatno izpostavila pomen ustrezne kolesarske opreme, uniforme in obvezne zaščitne opreme, ki bi jo moral vsak policist prejeti v celoti in ustrezno uporabljati. Poleg tega bom navedla vzroke najpogostejših nesreč (smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, neprilagojena hitrost) in nasvetov, kako oziroma na kakšen način zmanjšati število prometnih nesreč, ki se pogosto dogajajo prav kolesarjem, pri tem pa moramo vedeti, da so ena od najranljivejših udeležencev v cestnem prometu. Za konec sem opravila razgovor s pomočnikom komandirja Policijske postaje Novo mesto, ki mi je odgovoril na nekaj strokovnih vprašanj, predstavil nekatere prednosti, kot so nizka cena vzdrževanja koles, manjša obraba delov in opreme kolesa, bolj dostopni in opazni v očeh javnosti.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska dejavnost na kolesu, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.08.2015; Ogledov: 1191; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (816,32 KB)

34.
Procedural justice, police legitimacy, and public cooperation with the police among young Slovene adults
Michael Dean Reisig, Justice Tankebe, Gorazd Meško, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this study is to test various research hypotheses derived from the process-based model of policing. More specifically, the effect of procedural justice judgments on perceived police legitimacy is empirically scrutinized. The influence of police legitimacy on a variety of forms of public cooperation with police is also adjudicated. Design/Methods/Approach: This study tests process-based model hypotheses using cross-sectional data from pencil-and-paper surveys administered to 683 individuals 18 years and older who were enrolled in 6 high schools located in Maribor and Ljubljana, Slovenia. A series of linear regression equations are estimated for purposes of hypothesis testing. Findings: The regression analyses show that procedural justice is a strong correlate of police legitimacy, and that the latter influences public cooperation, net of police effectiveness. However, when the public cooperation scale is disaggregated, the effect of police legitimacy varies across different cooperation outcomes. When the police legitimacy scale is disaggregated into its component parts, only the effect of trust in police is statistically significant. The impact of obligation to obey on public cooperation with police is effectively zero. Research Limitations/Implications: Future process-based model research should not only assess the effects of the different dimensions of police legitimacy (i.e., obligation to obey and trust in police), but also test the impact of police legitimacy on disaggregated public cooperation with police measures. Doing otherwise increases the risk of masking differential effects. Practical Implications: Results from this study underscore the utility of process-based policing practices. Police officials in Slovenia and elsewhere should seriously consider seeking out and/or developing training curricula that teach and promote fair and just practices. Originality/Value: This study extends prior research in two important ways. First, this study contributes to a small but growing body of literature that tests process-based model hypotheses in research settings outside the United States. Second, this study evaluates the effect of police legitimacy on different forms of public cooperation with police and ideas for further research.
Ključne besede: postopkovna pravičnost, legitimnost, policijska dejavnost, policija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1177; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

35.
Obveščevalno vodena policijska dejavnost : magistrsko delo
Sven Dekleva, 2015, magistrsko delo

Opis: Policijska dejavnost 21. stoletja je v svojevrstni krizi identitete in se vse težje spopada z izzivi. Prav zaradi tega številni strokovnjaki, da bi izboljšali učinkovitost tega področja, kontinuirano predlagajo nove pristope in rešitve, znanost pa raziskuje, vpeljuje in analizira. V prihodnosti se mora marsikaj spremeniti, spremembe pa ne smejo biti samo kozmetične ali marketinške narave. Pri sistemih razvitih držav je opazen odmik od tradicionalne militaristične ureditve, ki je temeljila predvsem na represivnih metodah in retroaktivnem delovanju. Opazni so tudi poskusi vpeljave novih upravljalnih modelov, ki bi bili kar se da učinkoviti ob najmanjših mogočih stroških. Proaktivno preventivno delovanje je prvi in osnovni pojem, ki se ga je treba zavedati, kadar govorimo o obveščevalno vodeni policijski dejavnosti. Preučevani model je upravljalni model poslovne orientacije ter strateški mehanizem, katerega cilj je doseganje pozitivnih dolgoročnih ciljev. Vpeljava mora potekati od vrha hierarhične piramide navzdol ter vplivati na elemente zunaj nje, predvsem na nosilce odločanja. Pri policijskih postopkih je kriv predvsem pomanjkljiv pristop, kajti potrebni so rezultati brez dodatnega olepševanja. Zaposleni v policiji, ki so seznanjeni z osnovami kriminalistične obveščevalne dejavnosti, imajo tako do te teme kot do procesa dokaj površen odnos. Razlog za takšen način razmišljanja je prepričanje, da obveščevalno vodena policijska dejavnost izhaja izključno iz kriminalistične obveščevalne dejavnosti, a ta ima širši koncept. Za maksimalne rezultate zahteva celovit in holističen pristop, pa tudi podporo nosilcev odločanja za spremembo zdajšnje organizacijske kulture. Formalizacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki jo je spodbudila Evropska unija leta 2004, nam jasno razlaga model, katerega načela so prepoznavna in sprejemljiva na najvišjih ravneh. Kot nujno prepoznavamo tudi vpeljavo urejenega sistema zbiranja podatkov in njihovega arhiviranja za nadaljnjo ustrezno uporabo pristojnih služb. Rešitev problema ni le v številu zaposlenih v organizaciji, pomembnejša od količine je kakovosti. Za primer lahko vzamemo EUROPOL, organizacijo s solidno urejenim postopkom pridobivanja, obdelovanja, analize in uporabe podatkov, zbranih na terenu. Analizirali smo tri osnovne policijske strategije in njihovo medsebojno sinergijo, v problem usmerjeno policijsko delo, v skupnost usmerjeno policijsko delo ter obveščevalno vodeno policijsko dejavnost.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, preprečevanje kriminalitete, policijsko delo v skupnosti, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalna dejavnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.04.2015; Ogledov: 2228; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (744,49 KB)

36.
Legitimnost policijske dejavnosti - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študija
Agata Trobec, 2015, diplomsko delo

Opis: Legitimnost je sporen pojem. V splošnem pomeni nekaj, kar je splošno prav, moralno in etično, ni pa nujno uzakonjeno. Kršitev legitimnosti se tudi ne more kaznovati, saj nima pravne podlage. Medtem ko je legalnost določena z zakonskimi ureditvami posamezne države in se njena kršitev kaznuje, se legitimnost dostikrat dojema le kot nek cilj oziroma ideal določenega sistema in ne kot nekaj, kar bi bilo nujno potrebno upoštevati in v primeru kršitev kaznovati. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997) pojem legitimnost opredeljuje kot nekaj, kar je osnovano na pravu in zakonu ter je v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v družbi. Policija je najpomembnejši mehanizem, s katerim država vzdržuje in zagotavlja družbeno varnost. Policisti morajo svoje delo odgovorno opravljati in si z visoko stopnjo upoštevanja morale, etike in s spoštovanjem človekovih pravic zagotavljati zaupanje družbe. S tem si utrjujejo legitimnost, brez katere policija ne more ustrezno delovati. Zaradi narave svojega dela se policisti pogosto znajdejo v položajih, kjer je ogrožena varnost ljudi, premoženja ali pa sta kršena javni red in mir, tam morajo posredovati hitro in premišljeno. Naloga policije je, da s svojim delovanjem v ljudeh zbuja občutek varnosti. S svojim zakonitim in uspešnim delovanjem si pridobiva zaupanje državljanov in si na ta način krepi svojo legitimnost. Policija je podaljšana roka političnega sistema, torej institucija države. Zadeva je dvosmerna – na eni strani policija lahko krepi legitimnost države, na drugi pa izvaja prioritete politike na področju družbenega nadzorstva, kar pa lahko legitimnost tudi zmanjšuje. Iz leta v leto se povečuje tudi število kaznivih dejanj, s čimer se viša odstotek njihove neraziskanosti. To v družbi vzbuja zaskrbljenost in povečuje strah pred kriminaliteto, hkrati pa zmanjšuje zaupanje v policijo in njeno delovanje. Policija je pod velikim pritiskom javnosti, ki ima do nje velika pričakovanja. Težava je tudi v tem, da ima družba ''prirojen'' odpor do policije in njenega dela in že po naravi zavrača vsakršno avtoriteto, saj ne mara nadzorovanja ter vmešavanja oblasti v vsakdanje življenje.
Ključne besede: legitimnost, policija, policijska dejavnost, etika, morala, zaupanje v policijo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 1571; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (440,41 KB)

37.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti : doktorska disertacija
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 04.12.2014; Ogledov: 2513; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

38.
Na znanju utemeljena policijska dejavnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Bečan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje pomen na znanju utemeljene policijske dejavnosti in s tem povezano izobraževanje v policiji. Poleg tega pa opredeljuje bistveno problematiko, s katero se sooča Slovenska policija in policije drugih držav, ki so omenjene v diplomskem delu. Uvodni del predstavlja na znanju utemeljeno policijsko dejavnost preko splošne opredelitve, znanja in vseživljenjskega izobraževanja v policiji. Temu sledi pregled sistema izobraževanja v Slovenski policiji, kjer je poudarek na predstavitvi in razumevanju procesa izobraževanja. Predstavljene so novitete, ki so se v zadnjem času uvedle v policijsko izobraževanje, samo izobraževanje policistov in zahtevani kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, če želijo poučevati na višji šoli, ki deluje v sklopu policijske akademije. Nadaljnje je govora o delovanju slovenske policije v 21. stoletju, kjer so nanizane splošne usmeritve slovenske policije in razčlenitev problematik, s katerimi se policija ukvarja. Za boljši prikaz in razumevanje pa je v naslednjem delu predstavljena tudi policijska dejavnost in izobraževanje v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Češki in Slovaški. Pozornost je namenjena predvsem splošni problematiki držav in pregledu procesa izobraževanja. Iz tega sledi tudi izpeljava osnovne mednarodne primerjave, kjer se primerjajo predvsem različni in podobni vidiki policijske dejavnosti ter sprememb, ki so zaznamovale ta proces. Ključne ugotovitve, ki jih je prineslo diplomsko delo so, da področje na znanju utemeljene policijske dejavnosti počasi postaja del policijskega vsakdana, vendar pa bo za popolno integracijo potrebno odpraviti marsikatere ovire. Pomemben dejavnik je tudi čas, saj je za vse velike spremembe potrebna določena časovna doba, da se pokažejo pravi rezultati. Slovenska policija, pa tudi druge policije, ki so omenjene v tem diplomskem delu napredujejo na svojem področju delovanja, vsaka pa se sooča z različno problematiko in dejavniki, ki nanjo vplivajo.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, na znanju utemljena policijska dejavnost, izobraževanje, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1591; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (578,29 KB)

39.
Analiza sprememb policijske zakonodaje in odnos policistov do teh sprememb : diplomsko delo univerzitetnega študija
Andreja Židan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje spremembe policijske zakonodaje in odnos, ki ga imajo policisti do teh sprememb. Teoretični del se začne z analizo sprememb policijske zakonodaje vse od Zakona o notranjih zadevah iz leta 1980, do Zakona o policiji iz leta 1998 in njegove novele, na koncu pa sta zajeta tudi oba zakona iz letošnjega leta – Zakon o nalogah in pooblastilih policije ter Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Pri tem smo bili osredotočeni na naloge in pooblastila policistov in policistk. Sledi kratek pregled policijske dejavnosti in nekaterih zakonskih določb v tujih državah. Za primerjavo smo si izbrali Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško, Češko in Slovaško. Gre za države, po katerih se Slovenija na področju policijske dejavnosti zgleduje, je malce bolj napredna oziroma je na isti razvojni stopnji. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo se osredotočili še na etično perspektivo policijske zakonodaje. Že omenjene zakone, ki smo jih analizirali na začetku, smo primerjali s Kodeksom policijske etike in iskali vzporednice med kodeksom in zakoni. Sledi empirični del, ki obravnava odnos, ki ga imajo policisti do sprememb zakonodaje, ki vpliva na njihovo delo. Rezultati raziskave so pokazali, da policisti menijo, da so spremembe policijske zakonodaje prepogoste, poleg tega pa se pri spreminjanju premalo upoštevajo njihovo mnenje in predlogi. Glede večjega števila pooblastil, ki ga je prinesla nova zakonodaja, je mnenje policistov razdeljeno. Zadnjih sprememb namreč niso ocenili niti kot dobrih niti kot slabih.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, policisti, policijska zakonodaja, spremembe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2013; Ogledov: 1223; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (614,02 KB)

40.
Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Gašparut, Katja Eman, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1836; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (930,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici