| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Implementacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori : magistrsko delo
Nejc Bizant, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja implementacije koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in sodelovanja pri pripravi ocene ogroženosti s strani hudih in organiziranih oblik kriminala v EU v okviru evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvalitativna raziskava stopnje implementacije obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah – Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori. Ugotovljeno je bilo, da model obveščevalno vodene policijske dejavnosti še ni implementiran v vseh preučevanih državah. To je bilo ugotovljeno s presojanjem osmih kriterijev, ki obsegajo organizacijsko strukturo, priročnik za implementacijo kriminalističnoobveščevalnega modela in obveščevalno vodene policijske dejavnosti, zakonsko ureditev, vpeljan kriminalističnoobveščevalni model, uporabo kriminalističnoobveščevalnih izdelkov, kompatibilnost z evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom, zavezo in sodelovanje vodstva in izobraževanje, usposabljanje ter osveščanje. Ugotovljeno je bilo, da so vse preučevane države pri implementaciji koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti upoštevale temeljne postulate koncepta. Pri analizi koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah je bilo tudi ugotovljeno, da imajo preučevane države urejen oz. kompatibilen nacionalni kriminalističnoobvečevalni model z Evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom ter da sodelujejo z Europolom in ostalimi državami članicami.
Ključne besede: magistrska dela, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalni model, implementacije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1259; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

22.
Pritožbe nad delom policistov v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Marko Kaluža, 2018, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo poskušali bolj natančno predstaviti in predvsem vsebinsko raziskati pritožbe nad delom policistov v Republiki Sloveniji. S poročili slovenskega varuha človekovih pravic in Ministrstva za notranje zadeve smo analizirali vse javno dostopne pritožbe v Republiki Sloveniji. Analiza je obsegala 453 pritožb po celotni Sloveniji od leta 2012 do marca 2018. Ugotovili smo, da so pritožbe sestavljene iz 1.113 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo tudi, da se največ pritožb nanaša na sam postopek in njegovo izvedbo in ne na komunikacijo in vedenje kot smo predvidevali. Skladno z našimi napovedmi je bilo, da je največ pritožb bilo obravnavanih na Policijski upravi Ljubljana. Neskladna z našimi predvidevanji je bila tudi ugotovitev, da Policijska uprava Maribor po številu pritožb ni takoj za Policijsko upravo Ljubljana.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska dejavnost, pritožba, pritožbeni razlog, Republika Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 921; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

23.
Zbornik povzetkov, 19. dnevi varstvoslovja, Ankaran, 6. in 7. junij 2018
2018, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Na 19. Dnevih varstvoslovja, nacionalni konferenci s področja varnosti, letos sledimo aktualni osrednji tematiki – izzivom zagotavljanja varnosti v prometu. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz, povzetki prispevkov enajstih tematskih sekcij in povzetki prispevkov 2. Slovenskih dnevov detektivske dejavnosti. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pra- vosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 19. Dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: izzivi zagotavljanja varnosti v prometu, varstvo pred naravnimi in drugimi nesreča- mi v slovenskem morju in na obali, prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije, policijsko pridržanje, korporativna varnost v kompleksnih sistemih ter aktualna vprašanja in izzivi na področju policijske dejav- nosti, kriminalistike, informacijske varnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v prometu, korporativna varnost, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2018; Ogledov: 1609; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Mestno redarstvo Mestne občine Murska Sobota - ocena prebivalcev o pluralni policijski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Daniela Hozjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Ker je varnost za človeka pomemben dejavnik, ki vpliva na dobro počutje ter učinkovito delovanje vsakega posameznika, je izrednega pomena, da le-te ne zagotavljajo le policisti, ampak še kakšen drug organ. Ravno zaradi tega so se na lokalni ravni kot pooblaščene uradne osebe razvili redarji, ki skrbijo za varnost na nekem manjšem območju oziroma v neki občini. Redarji so partner policije, zato je pomembno, da se zavedamo, da delo teh dveh organov poteka vzporedno, kar pomeni, da se skupaj dopolnjujeta ter skupaj delujeta. To namreč pomeni, da si pomagata na raznih množičnih zbiranjih, občinskih dogodkih in tudi v prekrškovnih postopkih. Vsebina diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva Mestne občine Murska Sobota. Redarstvo z omenjenega območja je bilo ustanovljeno v letu 1996, in sicer s ciljem izvajanja nadzora občinskih predpisov s petih različnih področij. Prelomnica redarske službe je bila s sprejetjem ZORed od leta 2006 naprej, saj so le-ti postali prekrškovni organi, večala so se jim pooblastila ter prav tako področja dela. Drugi del diplomskega dela je ocena občanov lokalne skupnosti Mestne občine Murska Sobota o redarski službi omenjene občine. Ugotovitve so pokazale, da je mnenje prebivalcev o redarjih v večini neopredeljeno, kar pomeni, da so svoje mnenje izrazili tako, da se z navedenim mogoče strinjajo oziroma se z navedenim niti ne strinjajo. Ali nas taki odgovori lahko pripeljejo do razmišljanja, da so prebivalci o redarjih premalo podučeni oziroma so jim delo, naloge ter dolžnosti tega organa pomanjkljivo predstavljeni? Ta vprašanja ostajajo odprta oziroma neodgovorjena, pozitivne premike pa bomo videli šele čez daljše časovno obdobje, mogoče je govora kar o kakšnem desetletju preventivnega delovanja ter izboljševanja napak, ki so že vidne v praksi.
Ključne besede: redarstvo, mestno redarstvo, pluralna policijska dejavnost, lokalna skupnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1688; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

25.
Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 2017
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Ključne besede: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1446; Prenosov: 134
URL Povezava na datoteko

26.
Reševanje varnostnih problemov na območju Mežiške doline skozi prizmo pluralne policijske dejavnosti : magistrsko delo
Nea Rotovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Policija v našem okolju ni edini ponudnik tako imenovanih varnostnih storitev, ampak so se ji pri nas, po vzoru zahoda, pri zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja, pridružujejo različni subjekti kot na primer zasebne varnostne službe oziroma zasebni varnostniki, detektivi, različne inšpekcijske službe in ne nazadnje občinski redarji. Vendar se zdi, da je policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve za zagotavljanje varnosti še vedno najpomembnejši dejavnik. Gre za organ oziroma organizacijo, ki je dolgo časa edina zagotavljala varnost in ima s tega vidika najbolj funkcionalno in številčno organizacijo, ki vključuje širok spekter pooblastil in ne nazadnje učinkovite metode dela kot je denimo v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki se kaže v ustvarjanju partnerskega odnosa z državljani kot uporabniki varnostnih storitev. Takšnih metod dela in v takšnem obsegu za enkrat pri ostalih subjektih ne najdemo, čeprav se tudi oni poslužujejo podobnih načinov. Skozi primerjavo izvedenih ukrepov subjektov vključenih v sistem pluralne policijske dejavnosti na območju Mežiške doline tako dokazujemo, da so na območju Mežiške doline v sistem pluralne policijske dejavnosti sicer vključeni različni subjekti, vendar kljub temu večino nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, še vedno opravi policija oziroma njeni uslužbenci.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, policijsko delo v skupnosti, pluralna policijska dejavnost, policija, redarstvo, vojska, varnostne službe, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 01.02.2017; Ogledov: 1609; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (711,90 KB)

27.
Carina kot policijska služba : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Andreja Verbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Carina v Sloveniji deluje pod okriljem Finančne uprave Republike Slovenije od leta 2014. Uvrščamo jo v pluralno policijsko družino ravno tako kot policijo, zasebno varovanje, pravosodno policijo, občinsko redarstvo in detektivsko dejavnost ter podobne organizacije. Namen pluralne policijske dejavnosti je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje zakonitosti in javnega reda, izvajanje splošnega družbenega nadzorstva ter zagotavljanje varnosti v družbi. Carinska služba skrbi za zaščito gospodarskih, finančnih in varnostnih interesov ne le Slovenije, temveč tudi enotnega carinskega območja EU s pomočjo carinskih služb ostalih držav Evropske unije. Naloge, ki jih izvajajo cariniki, so carinski in trošarinski nadzor; obračun in pobiranje uvoznih, izvoznih dajatev ter trošarin; carinske preiskave; kontrola potnikov, blaga in storitve ter druge naloge določene z zakonom. Pri opravljanju svojih nalog se povezujejo tudi z domačo in tujo policijo ter s tujimi carinskimi organi in tako skupaj skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev, predvsem pa varujejo pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem. Policija in Finančna uprava medsebojno sodelovanje krepita na skupnih delovnih sestankih. Primerjava pooblastil policistov, carinikov, zasebnih varnostnikov in občinskih redarjev pripelje do ugotovitve, da so pooblastila carinikov najbolj podobna pooblastilom, ki jih imajo policisti, zato lahko v skladu z definicijo pluralne policijske družine carino označimo kot policijsko službo.
Ključne besede: pluralna policijska dejavnost, finančna uprava, carina, cariniki, naloge, sodelovanje, policisti, redarji, varnostniki, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1688; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (981,69 KB)

28.
Javno mnenje prebivalcev Mestne občine Maribor o institucijah pluralne policijske dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija Varstvoslovje
Matjaž Krček, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak dan smo v stiku z inštitucijami pluralne policijske dejavnosti, večinoma se niti ne zavedamo da smo v stiku. Ko se sprehajamo po mestu smo pod nadzorom kamer, ki jih upravljajo zasebna varnostna podjetja, ko gremo na cesto smo pod nadzorom policije, ko kupimo kakršnokoli tujo dobrino je ta moral iti skozi roke carine, ipd. Vse te inštitucije pluralne policijske dejavnosti delajo po programu nacionalne varnosti in skrbijo za državljane Republike Slovenije. Vsaka deluje na svojem področju, ena področja se sicer med seboj prekrivajo med inštitucijami, v teh primerih je tudi urejeno kako sodelujejo inštitucije med seboj. Večina inštitucij policijske dejavnosti je državnih, obstajata pa tudi dve zasebni, za katere se vsak posameznik odloči če jih bo uporabil ali ne. Zasebni inštituciji policijske dejavnosti sta zasebno-varnostna podjetja in detektivi, obe inštituciji ponujata usluge v zameno za plačilo teh uslug. V mestni občini Maribor delujejo vse inštitucije pluralne policijske dejavnosti in imajo tudi svoje uprave, sedeže podjetij, poslovne enote, ipd.. Maribor kot drugo največje slovensko mesto ima približno 100,000 prebivalcev. Maribor je strateško zelo pomembno mesto, zaradi tranzita, ki pa slabo izkorišča v sebi prid. Bližina Hrvaške in Avstrijske meje pomeni, da mora biti policijska in carinska uprava številčna za nadzor prometa in tovornega prometa. Mestna občina Maribor ima tudi svoje redarstvo, ki opravlja svoje naloge, čeprav ne uživa podpore prebivalstva, kar se tudi lahko reče za ostale inštitucije pluralne policijske dejavnosti. Večina prebivalcev Maribora ima negativne izkušnje z njimi, sploh med nogometnimi tekmami in protesti, si je predvsem policija pridobila negativno podobo. Mnogi prebivalci Maribora so tudi mišljenja, da ne potrebujemo toliko različnih inštitucij policijske dejavnosti in da so pod vplivom korupcije in da ščitijo koruptivne državnike.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, občinsko redarstvo, vojska, pluralna policijska dejavnost, Maribor, varnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2016; Ogledov: 1491; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (825,05 KB)

29.
Primerjava odnosa in zaupanja v policijsko dejavnost s strani javnosti v Sloveniji in Veliki Britaniji s primerjanjem zgodovinskega razvoja policije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Prah, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med nivojem zaupanja v slovensko policijo in vlogo policije oziroma takratne milice v prejšnjem političnem režimu. Naloga postavlja trditev, da so ljudje gojili nezaupanje do milice, ker je le-ta bila pod močnim vplivom oblasti in jo je to v nekaterih primerih postavilo na nasprotno stran ljudstva. Te težnje naj bi se prenesle v demokratično Republiko Slovenijo in naj bi zaradi same mladosti naše države bile še vedno prisotne med ljudmi. Sled preteklosti naj bi oblikovala pogled ljudi na policijo in posledično mnenje in zaupanje, ki ji ga ljudstvo pripisujeta. Na nasprotno stran kot primerjalni dejavnik postavimo Veliko Britanijo. Dotična država je bila izbrana zaradi svoje edinstvene vloge pri oblikovanju sodobne policijske organizacije. Ima specifično vlogo, saj je zaradi njenih revolucionarnih reform skozi zgodovino postala ena od držav z najbolj profesionalno urejenim policijskim sistemom, s poudarkom na delu v skupnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, zaupanje, javno mnenje, Slovenija, Velika Britanija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1260; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (690,32 KB)

30.
Kriminalistično obveščevalni produkt kot dokaz v kazenskem postopku
Danilo Lavrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kot je določeno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, je nov napreden način kriminalističnega policijskega dela. Dejansko gre za obveščevalno dejavnost z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Obveščevalno dejavnost izvajajo vsi policisti in kriminalisti, brez da bi se tega včasih zavedali. Z vsako pridobitvijo podatka o prekršku, kaznivem dejanju, osebi, predmetih in ostalih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pomembnih informacij se že izvaja kriminalistično obveščevalna dejavnost. Kriminalistično obveščevalna dejavnost se izvaja na treh nivojih, in sicer na lokalni, regionalni in državni ravni. Na državni ravni v Republiki Sloveniji deluje Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, s svojim posebnim oddelkom za delo z informatorji in viri. Na regionalni ravni na Policijskih upravah, delujejo Oddelki za kriminalistično obveščevalno dejavnost, dočim na lokalni ravni ni posebnih oddelkov oz. skupin, kljub temu pa ima vsak policist oz. policist-kriminalist možnost opravljati kriminalistično obveščevalno dejavnost v skladu z zakoni in internimi pravili, ki določajo metodo in taktiko dela zbiranja informacij. Najbolj pereče težave pri izvajanju kriminalistično obveščevalne dejavnosti se kažejo tako na zakonodajnem področju, kot pri operativnem delu in izredno omejenih denarnih sredstvih. Kot največjo oviro pri popolnem razmahu kriminalistično operativne dejavnosti pa vidimo v dokazni vrednosti pridobljene informacije in njene nadaljnje uporabe v predkazenskem in kazenskem postopku, brez nevarnosti za razkritje izvora informacije.
Ključne besede: kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kriminalistično obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, vir, informator, informacija, kriminalistično obveščevalni produkt
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1917; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (344,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici