Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ruralno okolje je oddaljeno od urbanih mestnih središč, zanj je značilno predvsem, da ima manjše število prebivalcev ter da so družbene vezi močne, kar ustvarja specifične pogoje za družbeno nadzorstvo. Prebivalci lokalnih skupnostih se med seboj dobro poznajo in so pogosto v tesnih stikih, kar vpliva na dinamiko varnostnih razmer. V diplomski nalogi smo preučevali kriminaliteto in policijsko dejavnost v ruralnih okoljih, pri čemer smo se osredotočili na razlike v stopnji kriminalitete med ruralnimi in urbanimi območji, kako policija prilagaja svojo dejavnost tem območjem ter kako lokalni prebivalci dojamejo in se soočajo s kriminaliteto v svojem okolju. Ugotovili smo, da je v ruralnih okoljih zaznana manjša stopnja prijavljene kriminalitete, vendar se zdi, da to lahko odraža prisotnost t. i. sivega polja, kjer zaradi nepoznavanja zakonodaje ali nezaupanja v pravosodni sistem prebivalci ne prijavljajo kaznivih dejanj. Pogosto se raje odločajo za samostojno reševanje težav, brez vključevanja policije ali drugih varnostnih organov. Da bi izboljšali prijavljanje kaznivih dejanj in s tem zmanjševali sivo polje, bi bilo treba ljudi ozaveščati o pravicah in postopkih prijave ter s tem tudi okrepiti zaupanje v pravosodni sistem, poleg tega pa spodbujati tesnejše stike med lokalnim prebivalstvom in policijo ter drugimi varnostnimi organi.
Ključne besede: kriminaliteta, policijska dejavnost, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pri sodobni policijski dejavnosti se osredotočamo predvsem na zadnje desetletje, v katerem je prišlo do velikih sprememb, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so razvoj tehnologije, vse hitrejši razvoj zasebnovarnostne dejavnosti, spremembe znotraj policijskih organizacij in nenazadnje tudi pandemija. Vzpon zasebnovarnostne industrije je policiji omogočil, da se lahko bolj osredotoča na prioritetne naloge, hkrati pa zasebne organizacije policiji pomagajo pri izvajanju nadzora in zagotavljanju javnega reda in miru. Pri sodelovanju med policijo in zasebnovarnostno dejavnostjo je seveda zelo pomembno medsebojno zaupanje in izmenjavanje informacij. Pandemija je izpostavila določene pomanjkljivosti, ki si jih državne organizacije v času izrednih razmer ne smejo privoščiti. Policija je bila med pandemijo dolžna izvajati zakonodajo, ki se je vsakodnevno spreminjala. Kljub izrednim razmeram se je situaciji prilagajala po najboljših močeh, vseeno pa je zaradi velike zmede tako pri policiji kot pri ljudeh prišlo do zmanjšanega zaupanja v policijo. Sodobna policijska dejavnost temelji na policijskem delu v skupnosti, zaradi česar je prav medsebojno zaupanje med policijo in skupnostjo ključnega pomena. Sodobna policijska dejavnost postaja vse bolj odvisna od sodobne tehnologije, ki je v policijsko dejavnost vnesla tako prednosti kot slabosti, saj se mora policija ves čas prilagajati vse bolj napredni kibernetski kriminaliteti, za kar pa je potreben ustrezen in usposobljen kader, ki zna uporabljati tehnološke prednosti sodobne policijske dejavnosti.
Ključne besede: policijska dejavnost, policijsko delo, skupnost, zaupanje v policijo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 2149; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V današnjem času je občutek varnosti razkošje, ki si ga marsikatera država ne more privoščiti, zato zaupamo policiji, da vzpostavi javni red in mir, zagotavlja splošno varnost ljudi in premoženja ter tudi odkriva in preprečuje korupcijo. Policisti med opravljanjem svojih dolžnosti razpolagajo z veliko odgovornostjo, vendar se že v procesu izobraževanja in usposabljanja naučijo načel in vrednot, ki bi jim morali slediti, pa tudi neformalnih pravil, ki jim omogočajo, da se lahko vključijo v skupino. Ko pričnejo z delom v resničnem svetu, polnem težkih situacij, se morajo odločiti velikokrat na podlagi svojih lastnih prepričanj in vrednot, kaj je prav in kaj narobe. Doživijo tudi preizkušnje, ki jim lahko omajejo ideje, da bodo dosegli svoje poslanstvo s pravilnimi postopki oziroma legalnimi metodami in to lahko vodi v nelegalne metode za dosego želenega. Zato so se od začetka razvoja policije razvijala tudi razna pravila, ki so oziroma še zdaj narekujejo policistom, da upoštevajo in spoštujejo svoje nadrejene ter ohranjajo solidarnost znotraj svoje skupine. V prvem delu diplomskega dela smo bolj podrobno predstavili policijsko dejavnost in njeno organizacijsko kulturo, nato smo razčlenili policijsko odklonskost, ki predstavlja pomemben faktor v nastanku in obstoju kodeksa molčečnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo predstavili kodeks molčečnosti, v katerih poklicih se še pojavlja, dejavnike, vpliv discipline na kodeks molčečnosti ter resničen primer policistke Shannon Spalding, ki se je javno izpostavila in pojasnila, da obstaja modra zavesa – kodeks molčečnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, organizacija policije, policijska odklonskost, kodeks molčečnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 653; Prenosov: 68
Celotno besedilo (891,10 KB)

Opis: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 976; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,49 MB)