Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V današnjem času je občutek varnosti razkošje, ki si ga marsikatera država ne more privoščiti, zato zaupamo policiji, da vzpostavi javni red in mir, zagotavlja splošno varnost ljudi in premoženja ter tudi odkriva in preprečuje korupcijo. Policisti med opravljanjem svojih dolžnosti razpolagajo z veliko odgovornostjo, vendar se že v procesu izobraževanja in usposabljanja naučijo načel in vrednot, ki bi jim morali slediti, pa tudi neformalnih pravil, ki jim omogočajo, da se lahko vključijo v skupino. Ko pričnejo z delom v resničnem svetu, polnem težkih situacij, se morajo odločiti velikokrat na podlagi svojih lastnih prepričanj in vrednot, kaj je prav in kaj narobe. Doživijo tudi preizkušnje, ki jim lahko omajejo ideje, da bodo dosegli svoje poslanstvo s pravilnimi postopki oziroma legalnimi metodami in to lahko vodi v nelegalne metode za dosego želenega. Zato so se od začetka razvoja policije razvijala tudi razna pravila, ki so oziroma še zdaj narekujejo policistom, da upoštevajo in spoštujejo svoje nadrejene ter ohranjajo solidarnost znotraj svoje skupine. V prvem delu diplomskega dela smo bolj podrobno predstavili policijsko dejavnost in njeno organizacijsko kulturo, nato smo razčlenili policijsko odklonskost, ki predstavlja pomemben faktor v nastanku in obstoju kodeksa molčečnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo predstavili kodeks molčečnosti, v katerih poklicih se še pojavlja, dejavnike, vpliv discipline na kodeks molčečnosti ter resničen primer policistke Shannon Spalding, ki se je javno izpostavila in pojasnila, da obstaja modra zavesa – kodeks molčečnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, organizacija policije, policijska odklonskost, kodeks molčečnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 48
Celotno besedilo (891,10 KB)

Opis: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 641; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Družba se spreminja vse od svojega nastanka dalje, in je na nek način ujeta v časovni stroj družbenih sprememb. Z gotovostjo lahko trdimo, da so tehnološke inovacije družbo zatresle do njenih temeljev in drastično vplivale na potek njenega razvoja. In nič drugače ni z policijsko dejavnostjo kot ene izmed temeljnih družbenih institucij. Poznamo ogromen nabor policijskih inovacij, od konca dvajsetega stoletja dalje, ki so vplivale in vplivajo na opravljanje policijskega dela. Razvoj in napredek tehnologij sta ponudila povsem nov svet, ki se je pred nekaj leti zdel še nepredstavljiv. Nekatere tehnološke inovacije, kot je uporaba umetne inteligence, so povzdignile policijsko dejavnost na povsem novo raven. Inovacije v policijski dejavnosti lahko dojemamo kot odgovor na izzive pred katere je bila postavljena ob družbenih spremembah. Povsem logično je, da mora policijska dejavnost slediti trendom družbe, upoštevati in prepoznati dejavnike, ki nanjo vplivajo, če želi uveljavljati svoji temeljni naloge. Načini, kako to doseže pa so različni. Od inovacij, ki so usmerjene v družbene odnose in skupnost, do naprednih tehnologij, ki olajšajo marsikateri del policijskega dela. Nabor tehnologi,j s katerimi razpolaga policijska dejavnost, je danes ogromen. Cilji policijske dejavnosti so z njihovo pomočjo olajšati opravljanje običajnega policijskega dela kot tudi povečati njihov vpliv na zmanjševanje in preprečevanje kriminalitete. S tem namenom se marsikatere policijske inovacije in tehnologije med seboj dopolnjujejo, saj to omogoča uspešnost in učinkovitost policijske dejavnosti pri opravljanju svojega dela. Prihodnost tehnologij je praktično večna. Njen razvoj spremljamo že od prazgodovine, ko so ljudje z lastnimi rokami ustvarjali ročne sekire, in vse do danes, ko naš svet že upravljajo roboti.
Ključne besede: diplomske naloge, inovacije, policijska dejavnost, sodobne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 672; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Danes je ločnica med vojsko in policija vedno bolj zabrisana. Policija se je v zadnjih nekaj letih prebila v samo središče mednarodne varnosti. Število policistov na ulicah glavnih mest se je občutno povečalo, predpostavlja se tudi, da je policija, kot civilna sila bolje usposobljena in opremljena in je sposobna bolje vzpostaviti red in stabilnost v državi, kot vojska. Diskusija militarizacije policije je pridobila veliko pozornost tako v akademskih krogih, kot tudi v medijih. Še posebej se ta vpliv čuti v Združenih državah Amerike. Po vsej državi, ameriške policijske agencije za uveljavitev zakona, uporabljajo agresivno vojaško taktiko in orožje. Moč in stanje militarizacije ameriške policije se je v praksi prikazalo v odzivu na strelske pohode in množične proteste po državi, na splošno pa se odpirajo resna vprašanja o etiki paravojaške policije in njenih vplivih na skupnost. Že od leta 1996 v Združenih državah Amerike deluje program Ministrstva za obrambo ZDA, pod imenom »Program 1033«, katerega glavni cilj je prenesti in priskrbeti vojaško lastnino, ki vojski ni več potrebna na organe kazenskega pregona. Vendar pa primerov policijske militarizacije ne najdemo zgolj v Združenih državah Amerike. Policijske organizacije se danes po vsem svetu, tudi po Evropi, z militarizacijo policijske dejavnosti soočajo s sodobnimi grožnjami. Ta postopni premik k militariziranemu policijskemu delu izhaja iz groženj sodobnega sveta, predvsem terorizma, ki so države spodbudile, da svoje organe kazenskega pregona militarizirajo do te mere, da se lahko zoperstavijo katerikoli možni grožnji. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali skupnost potrebuje močno oboroženo policijo, oklepna vozila in vojaško opremo za pregon po mestnih ulicah, ki vendarle niso vojno žarišče. Pomembno je poudariti, da obstajajo legitimni razlogi za uporabo nekatere vojaške opremo, ki jo je policija pridobila in nekatere vojaške taktike, za katere so usposobljeni. Toda večina militarizirane policije naredi več škode kot dobrega. Militarizacija organov kazenskega pregona zagotovo vpliva na to, kako skupnost zaznava in dojema policijske sile. To lahko otežuje prizadevanja za izgradnjo zaupanja in sodelovanja med policijo in skupnostjo, kateri služijo in jo ščitijo, kar pa je bistvo policijskega dela v skupnosti. Policijske organizacije potrebujejo tesno posvetovanje in sodelovanje z skupnostjo, strategija pa je odvisna od graditve »zlatega mostu« med policijo in skupnostjo, ne na utrjevanju policije kot represivnega organa.
Ključne besede: diplomske naloge, militarizacija, policijska dejavnost, policija, skupnost
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 753; Prenosov: 44
Celotno besedilo (523,74 KB)

Opis: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Ključne besede: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 579; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,01 MB)