1. Vloga in pomen tolmačenja za Slovensko policijo : magistrsko deloValentina Slatinek, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov.
Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998).
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe.
Keywords: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 60; Downloads: 7
 Full text (1,40 MB) |
2. Vpliv epidemije COVID-19 na delo policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMihael Zver, 2023, undergraduate thesis Abstract: Epidemija virusa Sars-cov-2 je vplivala na vsak segment družbe. Prav tako je vplivala na delovanje državnih organov. Policija je bila primorana na spremembe hitro odzvati in svoje delovanje prilagoditi danim razmeram. V času trajanja epidemije je bila zadolžena za izvajanje dodatnih predpisov, ki so bili sprejeti v kratkem času in so se velikokrat spreminjali. Slednjemu policisti niso bili ravno naklonjeni. Ne glede na hitro spreminjanje predpisov, je delo policistov moralo biti zakonito. Spremembe v policiji so se odražale tako na organizacijskem nivoju, kot tudi pri samem delovanju. Zaradi novih predpisov, ki so jih v svoje izvrševanje dobili policisti in zaradi strahu pred virusom, so bili pod večjim pritiskom in hkrati stresom, kar je vplivalo na njihovo delo. Policija se je s prilagajanjem situaciji, ki je vladala v danem trenutku, trudila izvajati svoje naloge. Način dela se je spremenil, saj so se spremenili tudi kriminaliteta, mobilnost družbe, ki je večino časa preživela v svojih domovih ter postopki, med katerimi je bilo potrebno vzdrževati varnostno razdaljo zaradi strahu pred okužbo z virusom. Zaradi neodobravanja omejevalnih ukrepov s strani državljanov, so se le-ti pričeli zbirati na protestih, ki so bili neprijavljeni, zato je morala policija poskrbeti za varovanje. Na protestih so policisti, da bi proteste umirili, delovali prekomerno in prekoračili svoja pooblastila. V diplomskem delu smo opisali spremembe, ki so se pojavile na področju kriminalitete, opredelili smo spremembe na organizacijskem delu policije, prav tako tudi proteste, ki so bili v času epidemije ter postopanje policistov na njih, zapisali smo stresne pojave, ki so jim bili podvrženi policisti ter blaženje le-teh.
Keywords: policija, COVID-19, spremembe, stres, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 34; Downloads: 5
Full text (568,66 KB) |
3. Primerjava dela slovenske policije v času pandemije COVIDA-19 (obdobje 2018-2021) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAmel Čeman, 2023, undergraduate thesis Abstract: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo.
Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije.
Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Keywords: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 64; Downloads: 13
Full text (1006,86 KB) |
4. Uporaba prisilnih sredstev slovenske policije na javnih shodih v obdobju 2010 - 2021 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Ahej, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je uporaba prisilnih sredstev slovenske policije na javnih shodih v obdobju 2010 do 2021 s poudarkom na velikih demonstracijah, ki so se zgodile leta 2012 in 2020/2021.
Protestne shode in demonstracije omogoča pravica, zapisana v Ustavi Republike Slovenije in to je pravica do zbiranja in združevanja, kot pravica v vseh demokratičnih družbah. Večina shodov v letu 2012 in 2020/2021, ki so prerasli v nemirne in kasneje tudi na nasilne demonstracije, na katerih je bilo udeleženo več tisoč udeležencev, je bilo neprijavljenih in brez znanega organizatorja. Na proteste se je pozivalo preko družbenih omrežij, najpogosteje preko »Facebooka«. Ključno vlogo pri varovanju vseh neprijavljenih shodov je imela slovenska policija, ki je v danih razmerah, včasih tudi zelo kritičnih, ukrepala v skladu z zakonskimi predpisi s področja uporabe prisilnih sredstev in s svojo strokovnostjo in usposobljenostjo zagotovila javni red in mir, ter preprečila ogroženost življenja ljudi in uničevanje zasebne in javne lastnine na lokalni in državni ravni.
V diplomski nalogi je obravnavana množica, njene lastnosti in dejavniki, na podlagi katerih shodi prerastejo v demonstracije. Pomembno je, da policija pozna svoje naloge, prisilna sredstva in policijska pooblastila, ki jih v primeru nuje uporabi in jih je ob velikih demonstracijah leta 2012 in 2020/2021 tudi uporabila.
V zadnjem delu diplomske naloge so podane ugotovitve in analize, ki jih je izvedla Policija in Varuh človekovih pravic, katere govorijo o uporabi policijskih pooblastil za uporabo prisilnih sredstev. V večini primerov so bila prisilna sredstva uporabljena v skladu z zakonskimi predpisi, strokovno in sorazmerno. Meja med zakonito in nezakonito uporabo prisilnih sredstev je zelo tanka in hitro se zgodi, da določeno prisilno sredstvo ni več uporabljeno zakonito oziroma je v določenem trenutku bilo uporabljeno nesorazmerno glede na grožnjo.
Keywords: prisilna sredstva, uporaba, slovenska policija, javni shodi, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.05.2023; Views: 71; Downloads: 17
Full text (1,88 MB) |
5. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje - BodyCuff v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVanja Vidović, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo opisali prisilna sredstva, ki se uporabljajo v policiji, in natančneje predstavili sredstva za vklepanje in vezanje. Sredstva za vklepanje in vezanje sodijo med najmilejša prisilna sredstva, ki jih lahko uporabijo policisti pri izvajanju policijskih nalog; prav tako so tudi najpogosteje uporabljena prisilna sredstva. V diplomskem delu smo predstavili pogoje za njihovo uporabo, zakonsko podlago ter prednosti in slabosti posameznih vrst sredstev za vklepanje in vezanje.
Z uporabo prisilnih sredstev policisti posegajo v človekovo integriteto, zaradi česar je pomembno, da ukrepajo v skladu z zakonom in pravili stroke, pri tem upoštevajo temeljna načela in so za svoje delo ustrezno usposobljeni. Pomembno je, da pri izvajanju policijskih pooblastil, med katere sodijo tudi prisilna sredstva, policisti znajo le-ta pravilno in strokovno uporabljati, saj z nepravilno uporabo posegajo in kršijo človekove pravice.
Zaradi specifičnosti in raznolikosti policijskih postopkov je v praksi pogosto potrebna improvizacija, kjer policisti nimajo veliko časa za pripravo in načrt za uspešno in učinkovito izvedbo naloge. Ko je odločitev prepuščena policistu, morajo le-ti ostati profesionalni in strokovni ter delovati v okviru svojih omejitev in načel s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zahteva poklic policista.
Da bi se zmanjšala improvizirana in nestrokovna uporaba prisilnih sredstev in s tem zmanjšal nastanek telesnih poškodb ter ohranilo varovanje človekovih pravic, policija uvaja prisilna sredstva, med katera sodi sredstvo za vklepanje in vezanje – BodyCuff. Namen diplomskega dela je predstaviti sredstvo BodyCuff, predpisane postopke uporabe in namestitve sredstva, namen njegove uporabe ter opisati sestavne dele.
Keywords: policija, prisilna sredstva, sredstva za vklepanje in vezanje, BodyCuff, človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 202; Downloads: 58
Full text (2,48 MB) |
6. Primerjava srbske žandarmerije s hrvaško policijsko organizacijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaria-Nikolina Baketarić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Policija je vedno imela pomembno vlogo v družbi. Njena temeljna naloga je varovanje in vzdrževanje javnega reda in miru, ena najpomembnejših in še posebej prepoznavnih funkcij policije je zagotovo varovanje varnosti znotraj državnih meja. Nastanek ideje o sistemski transformaciji in organizaciji policijskih enot, ki imajo vojaški status, je pogojen s strateškimi okoliščinami, sodobnimi grožnjami, državnimi varnostnimi politikami in novimi funkcionalnimi potrebami po zagotavljanju varnosti. V številnih nacionalno varnostnih sistemih so zaradi tradicije ali sodobnih izzivov vzpostavljene elitne policijske enote, ki opravljajo kombinirane naloge in imajo širok obseg pristojnosti. Druge države uporabljajo posebne enote policijske organizacije, na primer Republika Hrvaška. Čeprav imata obe organizaciji velike vidne razlike glede obsega dela kakor tudi sprejema v službo, stremita k enemu cilju: ohranjanju varnosti države. Skozi zaključno delo smo skušali pojasniti in s tem približati pojme, povezane s policijsko organizacijo in žandarmerijo. Seveda je najpomembnejši segment tega dela analiza razlik med delovanjem srbske žandarmerije in hrvaške policijske organizacije po ustaljenih metodah. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v obsegu delovanja med srbsko žandarmerijo in hrvaško policijsko organizacijo, kar smo pravzaprav domnevali že od samega začetka, ter predpostavko, da so strožji kriteriji za sprejem v žandarmerijo kot za policijsko organizacijo. Varnostni izzivi 21. stoletja kažejo stopnjo učinkovitosti teh organizacij.
Keywords: policija, nacionalna varnost, srbska žandarmerija, hrvaška policijska organizacija, varnostni izzivi, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.03.2023; Views: 195; Downloads: 72
Full text (1,06 MB) |
7. Javno mnenje o delu slovenske policije v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloKiara Ropoša, 2023, master's thesis Abstract: V zadnjih treh letih smo bili deležni ogromno novih sprememb, ki so bile v preteklosti skoraj ali celo nemogoče. Primorani smo bili sprejeti nove, še ne do zdaj znane navade. Nova realnost je tako prinesla nesoglasja in posledično poslabšanje oziroma nezaupanje v državne institucije in varnostne ukrepe, ki jih je sprejela vlada. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, ki je opravljena z vprašalnikom avtorjev Maskály et al. (2021) z naslovom »Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic«. Za zbiranje in obdelavo podatkov je uporabljeno orodje 1ka. V nalogi je med drugim narejen pregled o doživljanju stresa pri javnih uslužbencih policije pri opravljanju policijskega dela v času epidemije COVID-19, zaupanje oziroma nezaupanje v vladne ukrepe in epidemija COVID-19 v Sloveniji, kjer je bilo opravljenih več analiz z vidika protestov zoper vladne ukrepe v Sloveniji. Na podlagi narejenih analiz smo navedli ukrepe za izboljšanje javnega mnenja v delovanje slovenske policije. Hipoteze smo preverjali z dvema večkratnima regresijskima analizama in eno enostavno linearno regresijsko analizo. Med drugim nas je zanimalo, kateri dejavniki so povezani s spoštovanjem vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Ugotovili smo, da je pripravljenost za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije zaradi novega koronavirusa, povezano z zaupanjem javnosti v delovanje policije, z uspešnim spopadanjem policije z izzivi epidemije in spoštovanjem javnosti do policije. V nalogi smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in prišli do zaključka, da na upoštevanje in spoštovanje ukrepov vplivajo samozaščitni ukrepi, med katere spadajo nošnja zaščitne maske, pozitivno mnenje javnosti do policije in vidnost policistov v soseski. V nalogi smo na podlagi narejenih analiz in pregleda literature predlagali ukrepe za izboljšanje komunikacije s strani policijske organizacije do zaposlenih in njihove učinke, ki imajo znaten vpliv na izboljšanje javnega mnenja do policije.
Keywords: slovenska policija, javno mnenje, stališča, COVID-19, vlada, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.03.2023; Views: 229; Downloads: 88
Full text (1,82 MB) |
8. Zaupanje študentov FVV v delo policije in zaznavanje premoženjske kriminalitete pred ter po prvem obdobju karantene pandemije COVID-19 : magistrsko deloGaja Žižmond, 2023, master's thesis Abstract: Konec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem prvič poročali o novem primeru virusa, ki ogroža življenja ljudi. 7. januarja je bil koronavirus opredeljen kot bolezen dihal COVID-19. Po štirih mesecih se je virus razširil na več kot 210 držav ter ozemelj, kjer je bilo uradno okuženih več kot 3 milijone prebivalstva ter zabeleženih več kot 225.000 žrtev bolezni. Kot odziv na hitro širjenje virusa ter pričakovano eksponentno rast novih okužb so številne države uvedle karanteno. Karantena običajno zapoveduje, da se ljudje zadržujejo v svojih stanovanjih, podjetja uvedejo (v kolikor je to mogoče) delo od doma, hkrati pa se prepovejo kakršni koli stiki med ljudmi.
V magistrski nalogi smo ugotavljali, v kolikšni meri se je spremenilo zaznavanje premoženjske kriminalitete v obdobju po karanteni glede na obdobje pred njo. Preučili smo tudi samozaščitne ukrepe, ki se jih posamezniki poslužujejo, da se zaščitijo pred morebitno premoženjsko kriminaliteto. Ugotovili smo, da je bila zaskrbljenost pred vlomom v hišo bolj prisotna v obdobju po karanteni kot v obdobju pred njo, vendar razlike niso bile statistično značilne. Čas izvajanja raziskave (pred in po karanteni) prav tako ni bil povezan z oceno verjetnosti vloma, občutkom nadzora nad premoženjsko kriminaliteto ali zaupanjem v policijo. Od samozaščitnih ukrepov se anketiranci v največji meri poslužujejo zaklepanja vrat in zapiranja oken. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med uporabo ukrepov varovanja doma in oceno verjetnosti premoženjske kriminalitete.
Keywords: policija, zaupanje, pandemije, karantene, kriminaliteta, magistrska dela
Published in DKUM: 20.03.2023; Views: 183; Downloads: 26
Full text (2,16 MB) |
9. Eksploratorna raziskava o odnosu javnosti do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopkeAnže Mihelič, Kaja Prislan Mihelič, 2022, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predlagati in testirati eksploratorni teoretični model za ugotavljanje dejavnikov, ki napovedujejo odnos prebivalcev do nosljivih kamer, ki so v uporabi v policijskih postopkih. Metode: Teoretični model je bil predlagan na podlagi rezultatov obstoječe literature, ki širše obravnavajo tematiko sprejemanja tehnologije. Testiranje teoretičnega modela je bilo opravljeno s spletnim anketiranjem na vzorcu slovensko govorečih uporabnikov družbenega omrežja (n = 265). Ugotovitve: Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da na posameznikov odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke močneje vplivajo splošna prepričanja o tehnologijah, kakor pa zaupanje v policijo in državo. Omejitve/uporabnost raziskave: Bralec mora pri interpretaciji rezultatov upoštevati, da je bila raziskava opravljena zgolj na družbenem omrežju med slovensko govorečimi uporabniki. Demografska struktura vzorca ne odraža demografske strukture populacije prebivalcev Republike Slovenije. Praktična uporabnost: Najpomembnejša implikacija raziskave je ugotovitev, da odpora do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke nismo zaznali. Prav tako ugotavljamo, da je za splošno javno sprejemanje uvedb novih tehnologij v policijske postopke bolj pomembno upoštevati prepričanja državljanov o tehnologijah na splošno kot pa prepričanja o policiji in državi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek kot prvi v literaturi primerja dve različni skupini dejavnikov, ki napovedujejo odnos do nosljivih kamer v policijske postopke. Prav tako gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Keywords: sprejemanje tehnologije, nosljive kamere, policija, odnos, prebivalci
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 102; Downloads: 6
 Link to file
This document has many files! More... |
10. Slovenska policija na družbenih omrežjih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePolona Rebernik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza policijskega dela z uporabo družbenih omrežij, ki jih posamezniki dandanes uporabljamo bodisi za krajšanje časa, vzpostavitev stikov, promoviranje, deljenje fotografij, videov in glasbe.
Zaključno delo prikaže, kako so družbena omrežja vplivala na sprejem policijskega dela med prebivalci ter kako vzajemno lahko policija sodeluje z njimi. V prvem delu diplomskega dela je pojasnjeno kaj družbena omrežja so, vrste in njihov namen oziroma možnosti njihove uporabe. Predvsem je njihova uporaba precej enostavna in splošno zelo razširjena, zato predstavlja dober in uspešen kanal medsebojne komunikacije. Prav zaradi preprostosti uporabe in možnost hitrega širjenja informacij se družbenih omrežij poslužuje tudi Slovenska policija. Pozitivna lastnost družbenih omrežij je tudi dvosmerna komunikacija, ki omogoča zbiranje informacij o morebitnih pogrešanih osebah, prometnih nesrečah s pobegom, iskanju storilcev kaznivih dejanj ipd.
Največji odziv dosežemo preko priljubljenih družbenih omrežij, kot je npr. Facebook, kjer ima svoj profil večji delež prebivalstva. S tem je namen hitrega deljenja informacij dosežen. Prav tako gre omeniti, da se objave na družbenih omrežjih prilagajajo glede na namen in situacijo obveščanja.
Nadaljevanje diplomskega dela vključuje delno strukturirana intervjuja z bivšo predstavnico za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi mag. Vesno Drole ter z bivšim predstavnikom za odnose z javnostjo Policijske uprave Kranj mag. Bojanom Kosom.
Iz pridobljenih statističnih podatkov pa je moč razbrati starost populacije, ki spremlja strani Slovenske policije na družbenih omrežjih in tako odgovori na zastavljeno eno izmed treh hipotez.
Keywords: slovenska policija, družbena omrežja, odnosi z javnostmi, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 165; Downloads: 56
Full text (1,37 MB) |
