| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČEVANJA POKOJNIN MED SLOVENIJO, VELIKO BRITANIJO, NIZOZEMSKO, NEMČIJO IN ITALIJO
Maja Avguštin, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem obravnavala obdavčevanje pokojninskih sistemov v izbranih državah. Najprej sem sam pokojninski sistem in njegovo obdavčevanje podrobno predstavila. V nadaljevanju sem se posvetila reformam pokojninskih sistemov in jih predstavila za vsako državo posebej. Ugotovila sem, da je med obravnavami državami imela Velika Britanija najučinkovitejšo reformo pokojninskega sistema, saj ji je uspelo bistveno zmanjšati delež izdatkov za pokojnine glede na odstotek BDP-ja. V nadaljevanju diplomskega dela sem podrobneje predstavila pokojninski sistem in njegovo obdavčevanje za vsako državo posebej, kjer sem ugotovila, da bi si lahko jemali zgled pri Nizozemski, kakor tudi Veliki Britaniji. Poiskala sem enakosti in razlike pokojninskih sistemov z vidika obdavčevanja, med poučevanimi državami. Za konec so predstavljeni predlogi sprememb na področju obdavčevanja pokojnin za Slovenijo, pri čemer smo se zgledovali po Veliki Britaniji in Nizozemski.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, davčna politika, reforme pokojninskih sistemov, obdavčevanje pokojninskega sistema v Sloveniji, obdavčevanje pokojninskega sistema v Veliki Britaniji, obdavčevanje pokojninskega sistema na Nizozemskem, obdavčevanje pokojninskega sistema v Nemčiji, obdavčevanje pokojninskega sistema v Italiji, prvi steber, drugi steber, tretji steber, prispevki, davčne olajšave.
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 2345; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (510,66 KB)

3.
ALTERNATIVE VARČEVANJA ZA DODATNO POKOJNINO
Matej Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 1993; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (960,93 KB)

4.
REFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE OD LETA 1985 DO DANES
Andreja Hladen, 2009, diplomsko delo

Opis: Pokojninski sistemi so bili v številnih državah po Evropi po koncu druge svetovne vojne zasnovani na sistemu medgeneracijske pogodbe. V takratnih demografskih in gospodarskih razmerah so delovali brez večjih težav. V današnjih, bistveno spremenjenih, predvsem demografskih razmerah, visoki brezposelnosti, nizki rodnosti ter podaljšani življenjski dobi, pa se pokojninski sistemi soočajo z veliko obremenjenostjo pokojninskih izdatkov in posledično z močnimi pritiski na vzdržnost javnih financ. Države članice Evropske unije, katerih pokojninski sistem temelji na pay-as-you-go načinu financiranja, se v veliki meri pripravljajo na uvedbo korenitih sprememb v obstoječih pokojninskih sistemih s ciljem zagotoviti zaščito pred socialno izključenostjo, ohraniti solidarnost in konsolidirati javne finance. Švedski, ki na področju pokojninskega sistema velja za vzoren primer, je z reformo že uspelo doseči omenjene cilje. Slovenija, katere pokojninski sistem je zabredel v hude težave in če do sprememb v obstoječem sistemu ne bi prišlo bi lahko vodil tudi v kolaps, pripravlja modernizacijo pokojninskega sistema in se pri tem zgleduje po švedskem modelu.
Ključne besede: reforme pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji, medgeneracijska pogodba, demografski trendi, vzdržnost javnih financ, pokojninski sistem na Švedskem, pokojninski sistem v Nemčiji, modernizacija slovenskega pokojninskega sistema
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1447; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (613,54 KB)

5.
MIGRACIJSKI TOKOVI V DUHU REFORM POKOJNINSKEGA SISTEMA
Anja Mrđa Kovačič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Družbena solidarnost je osnovno načelo evropskih pokojninskih sistemov, ki so bili grajeni na ugodnejših okoliščinah. Zaradi neugodnih trendov je medgeneracijska solidarnost okrnjena, pomen individualne odgovornosti pa se veča. Racionalizacija pokojninskih sistemov predvideva nove načine financiranja le-teh, predvideva ukrepe za obvladovanje in omejevanje potrošnje sredstev javne blagajne. Evropa se stara. Struktura prebivalstva se, zaradi manjše stopnje rodnosti in daljše življenjske dobe, spreminja. Število starega prebivalstva v evropskih državah se bo do leta 2060 podvojilo. Koeficient starostne odvisnosti bo padel na 2 proti 1. Delež potrošnje, povezane s staranjem, pa bo v povprečju v posamezni članici EU do leta 2060 narasel za 2,3 odstotkov BDP. Najvišje izdatke lahko pričakujejo Luksemburg, Slovenija, Ciper in Romunija. Migracije postajajo ena od strateški prioritet zunanje politike EU. Migracijski tokovi bodo manjšali demografske pritiske in reševali problem pomanjkanja delovne sile. Za dosego ciljev mobilnosti delovne sile, fleksibilnosti trgov dela in želje postati družba znanja bodo države Evropske unije morale vzpostaviti skupno migracijsko politiko. Modra karta je delno realizirana ideja o skupni migracijski shemi. Njeni cilji so povečati geografsko in poklicno mobilnost, privlačiti in obdržati visoko izobraženo delovno silo tretjih držav in harmonizirati postopke na ravni EU.
Ključne besede: pokojninski sistem, Evropska unija, migracije, trg dela
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 1114; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (685,67 KB)

6.
BODOČNOST JAVNEGA POKOJNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI - KAJ PRINAŠA NOV ZAKON ZA VZDRŽNOST JAVNIH FINANC?
Alma Kadić, 2010, diplomsko delo

Opis: Vedno višja pričakovana življenjska doba in močnejše upadanje rodnosti predstavlja vedno večje težave za pokojninske in invalidske sisteme. Vsaka država mora sama proučiti razmere in trende ter oceniti, kako resno je stanje in na kakšen način ga bo reševala. Ali se bo država odločila za obnovo enega ali več parametrov že obstoječega sistema, ali bo poskušala najti rešitev v oblikovanju čisto novega sistema je odvisno od resnosti stanja v državi. Večina evropskih držav se odloča za spremembe v posameznih parametrih pokojninskega sistema, zviševanje starostne meje za upokojitev je ena izmed najbolj pogostih sprememb. Slovenija naj bi se v prihodnosti poslužila kar obeh načinov reformiranja. V bližnji prihodnosti bo modernizirala že obstoječi pokojninski in invalidski sistem in spremenila le določene parametre, kjer je zvišanje upokojitvene meje najpomembnejša. Na dolgi rok pa želi oblikovati novi pokojninski sistem, z dodatnim stebrom, ki bi omogočil socialno varnost vsem prebivalcem. Na takšen način skuša poiskati rešitev, ki bo zagotovila pokojnine mlajšim generacijam v prihodnosti in poskrbela za stabilne javne finance.
Ključne besede: javni pokojninski sistem, pokojninska reforma, demografske spremembe, javne finance
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1393; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (504,90 KB)

7.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN PRIMERJAVA PREDLAGANE REFORME Z REFORMAMI POKOJNINSKIH SISTEMOV V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Janja Miljuš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji se soočamo s staranjem prebivalstva zaradi, nizke rodnosti in vse daljše življenjske dobe, zato prihaja do velikih pritiskov na pokojninski sistem, ki je oblikovan v tri stebre. Vlada Republike Slovenije je podala predlog za modernizacijo aktualnega pokojninskega sistema, ki s seboj prinaša kar nekaj sprememb. Reforma bo podaljšala upokojitveno starost zavarovancev, obračunsko obdobje za izračun pokojnin, vzpostavila ugodnejšo politiko bonusov in malusov in drugo. Vzpostavil se bo sistem, ki bo povezoval vplačane prispevke z višino pokojnine ob upokojitvi. V Nemčiji, Franciji, na Švedskem in Poljskem imajo pokojninski sistemi bolj zaostrene pogoje za upokojitev kot v Sloveniji. Na Švedskem, in Poljskem ima drugi steber pokojninskega sistema pomembno vlogo, saj je vanj vključenih kar 90 odstotkov prebivalcev, kljub temu, da je udeležba prostovoljna. Države imajo že uvedeno povezavo med prispevki in pokojnino.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, modernizacija pokojninskega sistema, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, sistem navideznih pokojninskih računov, Švedski pokojninski sistem, Francoski pokojninski sistem, Nemški pokojninski sistem, Poljski pokojninski sistem
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 2615; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (813,52 KB)

8.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI
Aleš Gaber, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se nahaja pred novo nujno pokojninsko reformo, saj obstoječi pokojninski sistem, ki smo ga opisali, ne bo zmožen zagotavljati dovolj visokih pokojnin. S spremembami in iskanjem rešitev se soočajo tudi ostale države Evropske unije, saj je bila večina dosedanjih pokojninskih sistemov zastavljenih tako, da niso upoštevali morebitnih neugodnih pojavov, kot so demografske spremembe, velika brezposelnost, gospodarske krize itd. Sistem je bil postavljen v času normalne »starostne piramide« - torej v času, ko je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenci veliko bolj ugodno. Vsi ti pokojninski sistemi v večini temeljijo na dokladnem načinu financiranja, ki pa sedaj zelo bremeni trenutno aktivno prebivalstvo, saj jim zelo znižuje neto plačo v zameno za negotovo pokojnino v prihodnosti. Vedno bolj se uvaja naložbeni način financiranja, katerega nam običajno omogočajo v sklopu drugega in tretjega stebra (izjema je pokojninski sistem na Švedskem, kjer je to delno krito že v prvem stebru). Poleg pokojninskega sistema v Sloveniji smo predstavili še pokojninska sistema v Veliki Britaniji in na Švedskem. V obeh državah deluje tristebrni pokojninski sistem in ima to posebnost, da prejemajo vsi upokojenci osnovno oziroma minimalno pokojnino. Bližajoča pokojninska reforma v Sloveniji bi naj med drugimi spremembami vsebovala tudi uvedbo univerzalne pokojnine, ki bi jo prejemali vsi ne glede na vplačane prispevke. V prihodnje bo potrebno dati velik poudarek na dodatna pokojninska zavarovanja, če bomo želeli privarčevati dovolj za jesen svojega življenja in če bomo želeli ohraniti vsaj približno enak standard, kot smo ga imeli pred upokojitvijo.
Ključne besede: pokojnina, pokojninski sistem, Švedska pokojnina, pokojninski stebri.
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1398; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (764,64 KB)

9.
VZAJEMNI SKLADI KOT OBLIKA VARČEVANJA ZA POKOJNINO
Gregor Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnjem sistemu in času ima varčevanje pomembno vlogo pri vsakem posamezniku. Ljudje varčujejo na različne načine, za različne namene in različno časovno obdobje. V diplomskem delu bomo obravnavali vzajemne sklade kot eno izmed oblik varčevanja za pokojnino. V sodobni družbi je vedno bolj aktualna tema pokojnina in pokojninski sistem, kajti nanju vplivajo različni družbeni pojavi. Slovenija spada med države, kjer je pojav naraščanja deleža starega prebivalstva zelo očiten. Z drugimi besedami to pomeni, da bo pritisk na javno pokojninsko blagajno, kamor vplačujejo obvezne pokojninske prispevke zaposleni in iz katere se financirajo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, vedno večji. Projekcije kažejo, da bo ob dosedanjih trendih število upokojencev doseglo število zaposlenih že kmalu po letu 2020.
Ključne besede: - Varčevanje - Vzajemni skladi - Pokojnina - Pokojninski sistem - Upokojenec
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 1368; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Urška Planinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu. Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 2142; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (955,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici