| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽINSKA POKOJNINA V RS
Darja Grudnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj socialne varnosti lahko uvrstimo med enega izmed največjih dosežkov 20. stoletja. Socialna varnost kot pojem se lahko definira kot sistem, katerega naloga je zagotavljati varnost ljudi z določenimi sredstvi in dajatvami, ko se ti soočajo s problemi, kot so starost, preživetje, nezmožnost za delo, brezposelnost ali vzgajanjem otrok. Država kot pravni subjekt mora v svoji zakonodaji zagotoviti ustrezne ukrepe in sredstva pomoči, s katerimi se lahko prepreči nastanek nezavarovanih socialnih primerov. V naši državi je zavarovanje ustanovljeno v dveh skupinah. V eno skupino spadajo pokojninska in invalidska zavarovanja, v drugo pa zdravstveno zavarovanje. Na področju socialnih problemov je eden izmed najpomembnejših zakonov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-1-UPB4). Zagotavljanje socialne varnosti pa ni le naloga države temveč tudi pristojnih ustanov, katerih naloga je presoja vsakega socialnega primera posebej. Dejstvo pa je, da je dandanes vse več novo nastalih socialnih primerov, ki nastanejo predvsem zaradi trenutnega problema recesije ali pa zaradi smrtnih primerov zavarovancev, ki za seboj pustijo pomoči potrebne svojce. Tako država kot tudi pristojne ustanove se morajo zavedati svoje družbene dolžnosti, da na svojem teritoriju zagotovijo lahkotnejše in socialno ter ekonomsko stabilnost življenja osebam, ki so v svojem življenju že utrpele takšne ali drugačne izgube. Del zagotavljanja tega, je tudi družinska pokojnina kot sredstvo zagotavljanja socialne, a predvsem ekonomske sigurnosti potomcev umrlega zavarovanca.
Ključne besede: socialna varnost, socialni primer, ekonomska sigurnost, obveznost države, pristojne ustanove, družinska pokojnina, …..
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1905; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (332,92 KB)

2.
SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIH
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Ključne besede: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2352; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (386,10 KB)

3.
PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE KOT NAČIN INVESTIRANJA
Barbara Kadak, 2010, diplomsko delo

Opis: Izvajalci pokojninskih načrtov zatrjujejo, da je dodatno pokojninsko zavarovanje na podlagi pokojninskih načrtov pomembno dopolnilo obveznemu in tako lahko pomeni varnejšo starost zavarovancev, saj naj bi bili pokojninski načrti zasnovani tako, da je od tovrstne oblike zavarovanja mogoče pričakovati ustrezno dodatno pokojnino oziroma rento.
Ključne besede: pokojnina, pokojninsko zavarovanje, pokojninska reforma, davčne olajšave, varčevanje
Objavljeno: 01.12.2010; Ogledov: 1526; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (942,72 KB)

4.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3167; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

5.
REFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI OD LETA 1985 NAPREJ
Beno Lapajne, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija je ena izmed tistih držav, kjer je staranje prebivalstva zaradi nižje stopnje rodnosti in vse daljše življenjske dobe neizbežno dejstvo. Pokojninski sistem, ki je v Sloveniji vse do leta 2000 temeljil izključno na enostebrnem dokladnem sistemu, je povečeval breme na javne finance in s tem na aktivno prebivalstvo.
Ključne besede: pokojnina, tristebrni sistem, pokojninska reforma
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1327; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (534,34 KB)

6.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI
Aleš Gaber, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se nahaja pred novo nujno pokojninsko reformo, saj obstoječi pokojninski sistem, ki smo ga opisali, ne bo zmožen zagotavljati dovolj visokih pokojnin. S spremembami in iskanjem rešitev se soočajo tudi ostale države Evropske unije, saj je bila večina dosedanjih pokojninskih sistemov zastavljenih tako, da niso upoštevali morebitnih neugodnih pojavov, kot so demografske spremembe, velika brezposelnost, gospodarske krize itd. Sistem je bil postavljen v času normalne »starostne piramide« - torej v času, ko je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenci veliko bolj ugodno. Vsi ti pokojninski sistemi v večini temeljijo na dokladnem načinu financiranja, ki pa sedaj zelo bremeni trenutno aktivno prebivalstvo, saj jim zelo znižuje neto plačo v zameno za negotovo pokojnino v prihodnosti. Vedno bolj se uvaja naložbeni način financiranja, katerega nam običajno omogočajo v sklopu drugega in tretjega stebra (izjema je pokojninski sistem na Švedskem, kjer je to delno krito že v prvem stebru). Poleg pokojninskega sistema v Sloveniji smo predstavili še pokojninska sistema v Veliki Britaniji in na Švedskem. V obeh državah deluje tristebrni pokojninski sistem in ima to posebnost, da prejemajo vsi upokojenci osnovno oziroma minimalno pokojnino. Bližajoča pokojninska reforma v Sloveniji bi naj med drugimi spremembami vsebovala tudi uvedbo univerzalne pokojnine, ki bi jo prejemali vsi ne glede na vplačane prispevke. V prihodnje bo potrebno dati velik poudarek na dodatna pokojninska zavarovanja, če bomo želeli privarčevati dovolj za jesen svojega življenja in če bomo želeli ohraniti vsaj približno enak standard, kot smo ga imeli pred upokojitvijo.
Ključne besede: pokojnina, pokojninski sistem, Švedska pokojnina, pokojninski stebri.
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1397; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (764,64 KB)

7.
VZAJEMNI SKLADI KOT OBLIKA VARČEVANJA ZA POKOJNINO
Gregor Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnjem sistemu in času ima varčevanje pomembno vlogo pri vsakem posamezniku. Ljudje varčujejo na različne načine, za različne namene in različno časovno obdobje. V diplomskem delu bomo obravnavali vzajemne sklade kot eno izmed oblik varčevanja za pokojnino. V sodobni družbi je vedno bolj aktualna tema pokojnina in pokojninski sistem, kajti nanju vplivajo različni družbeni pojavi. Slovenija spada med države, kjer je pojav naraščanja deleža starega prebivalstva zelo očiten. Z drugimi besedami to pomeni, da bo pritisk na javno pokojninsko blagajno, kamor vplačujejo obvezne pokojninske prispevke zaposleni in iz katere se financirajo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, vedno večji. Projekcije kažejo, da bo ob dosedanjih trendih število upokojencev doseglo število zaposlenih že kmalu po letu 2020.
Ključne besede: - Varčevanje - Vzajemni skladi - Pokojnina - Pokojninski sistem - Upokojenec
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 1367; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Barbara Čurič, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Slovenija je ena tistih držav, kjer je staranje prebivalstva neizbežno dejstvo. S sredstvi, ki jih združujemo na podlagi medgeneracijske solidarnosti, upravlja država, ki tudi določa pogoje za upokojitev ter količnike, po katerih se posameznim upokojencem dodeljujejo in izplačujejo pokojnine. Reformo pokojninskega sistema poleg drugega in tretjega stebra predstavljata še dve pomembnejši dejstvi. Pokojnine iz prvega stebra se bodo postopoma zniževale, kar bo za mnoge bodoče upokojence pomenilo, da mesečni prejemki iz prvega stebra ne bodo več zadoščali za dostojno življenje (to zmanjšanje bo potrebno nadomestiti s prejemki iz drugega ali tretjega stebra), hkrati pa se daljša delovna doba in povečuje minimalna starost ob upokojitvi. Oboje pomeni zaostrovanje pogojev pokojninskega zavarovanja v prvem stebru, kot nadomestilo pa predvsem drugi steber nudi ugoden in organiziran način dolgoročnega varčevanja za starost. Pri posameznikih, ki ne bodo uvideli ali razumeli, da so sami odgovorni za svoj materialni položaj v starosti, bo življenjski standard čez desetletja lahko resen problem.
Ključne besede: pokojninsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, reforma, pokojninski sistem, premija, pokojnina, davčne olajšave
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1233; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (572,82 KB)

9.
POKOJNINSKA REFORMA V SLOVENIJI
Nuša Majcenovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pokojninski sistemi kot jih poznamo v Evropi temeljijo na vzajemnosti in solidarnosti med generacijami. Vsak, ki dela, s svojim delom plačuje prispevke za pokojnino. Vendar se razmere zelo spreminjajo (daljša življenjska doba, padec natalitete, brezposelnost) in zahtevajo korenite spremembe. Zato vse države ugotavljajo, da je ena ključnih strukturnih reform za vzdržnost javnih financ prav pokojninska reforma. Tudi pri nas jo je poskušala uvesti prejšnja vlada. Ker pa se ni dogovorila z vsemi socialnimi partnerji, je reforma na referendomu padla. V kolikor tega ne bomo izvedli, je samo vprašanje časa, kdaj se bo naš pokojninski sistem znašel v resnih problemih glede izplačevanja pokojnin generacijam, ki so s svojim delom zgradile to državo.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojnina, pokojninska reforma, vlada, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1225; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (628,34 KB)

10.
EKONOMSKE, DRUŽINSKE IN SOCIALNE PRAVICE V ISTOSPOLNI PARTNERSKI SKUPNOSTI
Urška Starc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z namenom urediti in zaščititi istospolno partnersko skupnost je zakonodajalec leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti /ZRIPS/. Menil je, da bi bilo najustrezneje, da jo uredi v institutu registracije partnerske skupnosti ter ločeno od družinskopravne zakonodaje, ki ureja položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Nabor pravic in obveznosti, ki jih je zakonodajalec zagotovil, bi utegnil pripeljati do sklepa, da istospolna partnerska skupnost služi v največji meri zadovoljevanju čustvenih in ekonomskih potreb partnerjev, ne pa tudi družinskih in socialnih potreb. Zakonodajalec pri sprejemanju ZRIPS ni upošteval družbene realnosti, to je, da v Sloveniji obstajajo istospolne družine in da zato istospolna partnerja v partnerski skupnosti lahko uresničujeta tudi družinske potrebe. Pravno praznino, ki je zaradi tega zazevala na družinskopravnem področju, je bilo mogoče zapolniti v okviru veljavne zakonske ureditve. Da tudi istospolni partnerji gojijo željo po oblikovanju družine, ki vključuje otroke, je jasno. Ker je možnost starševstva istospolnih parov na eni strani omejena v reproduktivnem smislu, na drugi strani pa z zakonsko ureditvijo, ki velja v Sloveniji, se istospolni pari večkrat poslužujejo rešitev, ki so negotove in nevarne, zlasti z vidika koristi otrok. Področja socialnih pravic, razen nekaj izjem, ZRIPS ni posebej uredil. Tako je bila ureditev, ki zadeva socialne pravice, v večji meri prepuščena vsakokratnemu zakonskemu usklajevanju. Do danes se je položaj istospolnih partnerjev spremenil. Drži, da je obseg pravic, ki so istospolnim partnerjem zagotovljene, večji kot pred osmimi leti ob sprejetju ZRIPS. K temu so v veliki meri prispevali istospolno usmerjeni aktivisti, nevladne organizacije, pravni strokovnjaki, kot tudi slovenska sodišča. Kljub temu pa o polnopravnem dostopu istospolnih partnerjev glede ekonomskih, družinskih in socialnih pravic ne moremo govoriti. Zato postajajo vse glasnejše zahteve, da je zakonska ureditev potrebna prenove na način, ki bo k ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerjev pristopil celoviteje in bolj sistematično. Pri tem ni zanemarljivo niti vse večje število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, iz katerih izhaja, da tudi istospolni pari uživajo pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki so jo države dolžne spoštovati, ter da razlikovanje v obravnavanju na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustno. Slednje je tudi Slovenija kot članica Sveta Evrope in Evropske unije dolžna vzeti v obzir. Jasno je, da je enakopravno obravnavanje oseb temeljni gradnik vsake demokratične družbe, zato se ne postavlja vprašanje, ali so istospolni pari upravičeni do polnopravnega obsega pravic, ampak le vprašanje časa, kdaj bodo politične elite uspele doseči konsenz o tem vprašanju.
Ključne besede: istospolna partnerska skupnost, pravni režim skupnega premoženja, dedovanje, posvojitev, reproduktivne zdravstvene metode, vdovska pokojnina, razširitev zdravstvenega zavarovanja na vzdrževane družinske člane, sodna praksa, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2029; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici