| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izgorevanje kot poklicna bolezen : magistrsko delo
Darja Drobnič, 2010, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: psihologija, stres, izgorelost, poklicna izgorelost, zdravljenje, delovna mesta, magistrska dela
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2343; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (874,19 KB)

2.
SOCIOLOŠKI VIDIKI IZGORELOSTI UČITELJEV NA DELOVNEM MESTU
Iva Starc, 2011, diplomsko delo

Opis: Izgorelost je postala neizogiben pojav vsakdanjega življenja mnogih zaposlenih. Sodoben način življenja s hitrim tempom, z negotovostjo zaposlitve ter individualizacijo vse pogosteje potiska ljudi v bolezensko stanje. Izgorelosti so najbolj izpostavljeni poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo drugim. Mednje spada tudi poklic učitelja. Zanimalo nas je v kolikšni meri osnovnošolski in srednješolski učitelji doživljajo simptome izgorelosti, ali na stopnjo izgorelosti vpliva spol zaposlenega učitelja, dolžina delovne dobe, njegovo zadovoljstvo na delovnem mestu ter samo delovno mesto učitelja. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je izgorelost močno razširjena med učitelji ne glede na zgoraj naštete dejavnike. To dejstvo nam kaže, da se še vedno ne zavedamo dovolj nevšečnosti in težav, ki jih povzroča ta sodobna poklica bolezen. Na področju preventive in reorganizacije učiteljevega dela, je zato potrebnega veliko dela, saj lahko le tako preprečimo razvitje te hude bolezni.
Ključne besede: poklicna izgorelost, simptomi izgorelosti, modeli izgorelosti, stres, učitelji, stopnje in posledice izgorelosti
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2565; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (918,00 KB)

3.
Supervizija v gerontološki zdravstveni negi
Veronika Grešak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen supervizije v gerontološki zdravstveni negi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Opisuje gerontološko zdravstveno nego, izgorelost na delovnem mestu in vlogo supervizije. Predstavljen je pomen supervizije za izboljšanje zdravstvene nege in zmanjšanje stresa na gerontološkem področju. Podatki, ki smo jih pridobili v kvantitativni raziskavi, v enem izmed domov starejših v Sloveniji, so pokazali, da zaposleni, ki še niso bili vključeni v supervizijo, poznajo pojem supervizija in bi se v proces vključili, če bi jim bila ponujena ta možnost. Anketiranci, ki so bili ali so vključeni v proces supervizije, so bili zadovoljni in bi se vanj ponovno vključili.
Ključne besede: supervizija, zdravstvena nega, gerontološka zdravstvena nega, poklicna izgorelost
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2349; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

4.
SISTEM UREDITVE POKLICNIH BOLEZNI V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Damjana Simončič, 2012, diplomsko delo

Opis: Poklicne bolezni lahko opredelimo kot bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti na podlagi katere je oboleli zavarovan. Te bolezni so posledica različnih bioloških, kemičnih, fizičnih in psiholoških dejavnikov, ki so prisotni v določenem okolju. Nekatere poklicne bolezni se pojavljajo samo v določenih dejavnostih in poklicih, druge pa se lahko pojavljajo skoraj v vseh panogah. Zgodovina pojavljanja sega daleč nazaj, saj so se začele pojavljati tam in takrat, kjer se je začelo človeško delo. Svet se spreminja in tudi to je vplivalo na naravo poklicnih bolezni in pojavljanje vedno novih. So pomemben kazalec o negativnem zdravju delavce. Države se razlikujejo v svojih načinih reševanja teh bolezni in jih s svojimi nacionalnimi zakonodajami urejajo. Poznavanje števila in pogostosti poklicnih bolezni v različnih dejavnostih in poklicih daje pomembno osnovo za spremljanje in določanje prioritet preventivnih aktivnosti za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu, kajti le zdravo in varno delovno okolje bistveno vpliva na produktivno in kakovostno delo. Ureditev poklicnih bolezni zato predstavlja za marsikatero državo velik izziv za prihodnost, s katerim se mora resnično soočiti in ga ustrezno urediti.
Ključne besede: poklicna bolezen, azbestoza, izgorelost, verifikacija, stres
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1085; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (613,20 KB)

5.
Model individualne supervizije za svetovalne delavce na osnovnih šolah
Jernej Kovač, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava stres, poklicno izgorelost in supervizijo pri šolskih svetovalnih delavcih in ima dvodelno strukturo. V prvem delu avtor predstavi splošna izhodišča svetovalne službe v osnovni šoli in dosedanja znanstvena spoznanja o stresu, poklicni izgorelosti in superviziji. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti učinkovitost supervizije po relacijsko družinskem modelu z vidika zaznave stresa in poklicne izgorelosti šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene v obdobju od januarja 2011 do decembra 2011, v kateri je sodelovalo 88 svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, so, da večina šolskih svetovalnih delavcev ocenjuje svoje delo kot zmerno in močno stresno. Za najbolj stresne so se izkazale delovne naloge, ki se navezujejo na delo s starši in učenci, ki imajo vedenjske težave, zunanji nadzor (inšpekcija) in delo z dokumentacijo. Rezultati so tudi pokazali, da šolski svetovalni delavci, ki so v svoji delovni praksi že bili deležni supervizije, zaznavajo manj stresa kot tisti, ki supervizije še niso bili deležni. Tako je bila v empirični raziskavi potrjena avtorjeva predpostavka o pozitivnem vplivu supervizije na zaznavo stresa, saj se je ta po supervizijskih srečanjih zmanjšala, medtem ko se zaznava poklicne izgorelosti po supervizijskih srečanjih ni pomembno spremenila.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stres, poklicna izgorelost, supervizija, relacijsko družinski model
Objavljeno: 04.03.2013; Ogledov: 2214; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
ZDRAVJE VZGOJITELJA IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE
Teja Mešiček, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu predstavlja zdravje človeka velik zaklad. Premalokrat pa se zavedamo, da le-to ne vpliva samo na nas, ampak se odraža tudi na osebah okrog nas, posledično pa tudi pri našem delu. Diplomsko delo zajema teoretični del, ki obravnava tematiko zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, ter sam vpliv vzgojiteljevega zdravja na delo z otroki. Temu sledi empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave o skrbi za zdravje. Namen raziskave je ugotoviti, kako vzgojitelji in pomočniki v Vrtcu Leskovec pri Krškem skrbijo za svoje zdravje, v kolikšni meri že opažajo poklicno izgorelost v dosedanjih letih dela z otroki in kako to vpliva na otroke ter na kakovost dela z njimi. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati so v večji meri v skladu z vnaprej postavljenimi hipotezami in potrjujejo, da vzgojitelji skrbijo za svoje zdravje, predvsem osebe, stare nad 35 let. Potrdili smo tudi, da je poklic vzgojitelja stresen, kar se sčasoma kaže v poklicni izgorelosti. Na podlagi raziskave ugotovimo, da počutje, razpoloženje vzgojitelja vpliva na celotno klimo v skupini otrok, vendar anketirani menijo, da njihov življenjski slog načeloma otrokom ne predstavlja velikega zgleda.
Ključne besede: zdravje, vzgojitelj, življenjski slog, stres, poklicna izgorelost
Objavljeno: 23.10.2013; Ogledov: 1062; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)

7.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 793; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (664,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
STRES IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Katja Zupanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času se vsak dan srečujemo s stresom in problemi v službi in v domačem okolju. Delo zaposlenih v socialno varstvenem zavodu postaja vse bolj zahtevno, obseg dela se povečuje, narava dela pa nalaga težko psihofizično obremenitev, zato je pojavnost stresa vse večja in posledično tudi izgorevanje na delovnem mestu. V diplomskem delu sta opisana stres in sindrom izgorevanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, ali sta stres in izgorevanje prisotna med zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen. Vprašanja so bila zaprtega tipa, in sicer sedem splošnih vprašanj in tri tabele s trditvami (skupaj 33 trditev), ki se nanašajo na tri vprašanja o znakih izgorevanja. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali v obliki grafov s pomočjo frekvenčne distribucije. Rezultati: Pri zaposlenih sta prisotna stres in izgorelost, ki sta povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Najpogostejše zdravstvene težave so bile bolečine v kostno-mišičnem sistemu hrbtenice, največ zaposlenih v vseh poklicnih skupinah pa je kazalo znake čustvene izgorelosti. Rezultati raziskave kažejo na to, da so zaposleni v socialno varstvenem zavodu pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresu, ki je velik vzrok izgorevanja na delovnem mestu. Sklep: Delavci v socialno varstvenem zavodu so se izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu in izgorevanja na čustvenem področju. Pojavljanje zdravstvenih težav glede stresa in izgorelosti je razvidno v povezavi z bolečinami v hrbtnem predelu, izgorevanje pa je bilo najizrazitejše na čustveni ravni.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje, poklicna izgorelost, socialno varstveni zavod.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (688,03 KB)

9.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 393; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici