| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 28 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Izobraževalne in poklicne možnosti oseb z gibalno oviranostjo na področju športa
Alenka Fidler, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšne so izobraževalne možnosti oseb z gibalno oviranostjo na področju športa, kateri so dejavniki poklicne izbire oseb z gibalno oviranostjo in v koliki meri se osebe z gibalno oviranostjo ukvarjajo s športom. V teoretičnem delu smo osvetlili problematiko terminologije s področja oseb z invalidnostjo, ki se pojavlja v slovenskem prostoru, podrobneje prikazali različne klasifikacije in problematiko uveljavljanja pravic oseb z invalidnostjo do enakih možnosti na različnih sferah življenja, teorije poklicne/karierne orientacije ter organiziranost športa invalidov v Sloveniji na sistemski ravni. Podatke za empirični del smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika namenjenega slovenskim fakultetam, ki izobražujejo poklice povezane s športom (N=3), in anketnega vprašalnika namenjenega osebam z gibalno oviranostjo, pri čemer smo se omejili na osebe z okvaro hrbtenjače (N=127). Ugotovili smo, da si osebe z gibalno oviranostjo v Sloveniji lahko pridobijo tako profesionalno kot amatersko izobrazbo s področja športa, vendar je informiranost oseb z okvaro hrbtenjače o teh možnostih majhna. Želeni poklic je zaradi okvare hrbtenjače nedostopen skoraj polovici oseb z okvaro hrbtenjače. Tem osebam je pri odločitvi za poklic pomembno prepričanje, da bodo šolanje zmogli in uspešno zaključili, zelo pomembni pa so tudi dejavniki, povezani z dostopnostjo in prilagojenostjo izobraževalne ustanove in delovnega mesta, kjer se lahko opravlja poklic. Med dejavniki socializacije, ki vplivajo na izbiro vpisa na izobraževalno ustanovo oziroma na izbiro poklica, osebe z okvaro hrbtenjače v največji meri izpostavljajo sprejemanje invalidnosti in spoštovanje potrebnih prilagoditev s strani profesorjev in vrstnikov, podporo družine in zagotovitev asistenta pri premagovanju arhitektonskih ovir. Po okvari hrbtenjače se s športom ukvarja več oseb kot pred okvaro hrbtenjače, vendar z drugimi športnimi panogami. Po okvari hrbtenjače upade rekreativna in naraste tekmovalna raven ukvarjanja s športom. Integracija oseb z okvaro hrbtenjače v športna društva je majhna, njihovi trenerji so večinoma osebe brez invalidnosti, kar ni v skladu z željami oseb z okvaro hrbtenjače in njihovim mnenjem o pomembnosti prenosa znanja med osebami z enako ali podobno invalidnostjo. Dokazani so številni ugodni vplivi plavanja in rekreativnega potapljanja na osebe z okvaro hrbtenjače. Stopnja plavalne pismenosti oseb z okvaro hrbtenjače je visoka, rekreativno potapljanje teh oseb pa v porastu.
Ključne besede: izobraževanje, gibalna oviranost, invalidnost, šport, poklic
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 709; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

22.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Ključne besede: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (14,46 MB)

23.
ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST ZA POKLIC KUHARJA
Ana Vodopivec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja zelo aktualen poklic, ki je opevan pri nas in v svetu na mnogih televizijskih kanalih in v drugih medijih - poklic kuharja. »Ljubezen gre skozi želodec«, pravi slovenski pregovor. Delo dobrega kuharja je zelo zahtevno, za uspeh na trgu je treba pokazati veliko. Ljudje smo vedno bolj zahtevni. Danes je »moderno« brezglutensko, dietetično, zdravo, domače, slovensko ... V tem diplomskem delu predstavljamo glavne značilnosti za poklic kuharja, od zgodovinskega orisa, opisa poklica, izobraževanja in usposabljanja, bolj podrobno pa podatke o prostih delovnih mestih in zaposlovanju ter izobraževanju za ta profil v Sloveniji. Posebej smo raziskali gibanja v času gospodarske krize v Sloveniji. V raziskovalnem delu smo postavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Med drugim smo ugotovili, da je gospodarska kriza občutno prizadela tudi povpraševanje po kuharjih in njihovo zaposlovanje, vendar pomembno manj kakor celoto poklicev na 4. stopnji strokovne izobrazbe. Vpis dijakov od šolskega leta 2010/11 do 2015/16 pa kaže izrazit trend naraščanja, vendar brez dodatnih raziskav ni mogoče oceniti, v kolikšni meri je to posledica medijske popularizacije kuharstva v zadnjih letih.
Ključne besede: kuhar, poklic, izobraževalni programi, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 406; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

24.
VPLIV IN VLOGA POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA IZBIRO SREDNJE ŠOLE DEVETOŠOLCEV
Lana Matjašič - Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Današnji čas že od otrok in mladostnikov zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. To velja tudi za poklicno odločitev in pred tem izbiro srednje šole. Oboje predstavlja del procesa, ki ga imenujemo poklicna orientacija. Predstavlja celostno in organizirano dejavnost, ki posamezniku pomaga do samostojne odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Sestavljena je iz mnogih zaporednih aktivnosti, ki mladostniku pomagajo, da spozna samega sebe, lastne želje in interese, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, ki so pomembne za njegovo poklicno odločitev. Pojem poklicna orientacija, ki je vse bolj pomemben v širšem družbenem kontekstu, vse bolj nadomešča pojem karierna orientacija. Slednja po navedbah nekaterih avtorjev predstavlja sodobnejši in širši pristop, saj povezuje poklicno, izobraževalno in osebno orientacijo skozi celotno življenje. V teoretičnem delu naloge smo opredelili poklicno orientacijo z vidika izbire srednje šole oz. nadaljnjega izobraževanja. Proučili smo teorije izbire poklica, ki kljub različnosti v teoretičnih podlagah z opredeljenimi dejavniki vplivajo na posameznikovo poklicno izbiro. Opredelili smo vlogo šolske svetovalne službe pri izbiri srednje šole devetošolcev ter proučili tudi vlogo še drugih izbranih dejavnikov, kot so: starši ali skrbniki, učitelji, razrednik in spletni mediji. V empiričnem delu smo na vzorcu učencev devetega razreda iz osnovnih šol Mestne občine Maribor izvedli raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov na izbiro srednje šole. Posebej smo se osredotočili na vpliv šolske svetovalne službe pri posameznikovi poklicni odločitvi in vlogo šole na področju posredovanja različnih informacij in izvajanja dejavnosti s področja poklicne orientacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pri devetošolcih na izbiro srednje šole največji vpliv starši in šolska svetovalna služba.
Ključne besede: poklicna orientacija, karierna orientacija, mladostnik, srednja šola, poklic
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 3377; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

25.
Razvoj poklica bančnik
Marko Jezernik, 2017, diplomsko delo

Opis: Bančništvo se je razvijalo skozi zgodovino, kakor tudi poklic bančnika. Danes ima poklic bančnika povsem drugačen pomen, kakor v preteklosti. V samih začetkih ustanavljanja in poslovanja bank je bančnik opravljal enostavne bančne posle. Njegovo delo je bilo cenjeno in v družbi je imel ugled. Skozi zgodovino se je vloga bančnika in njegovo mesto v družbi spreminjala. Spremembe so se vrstile tako na področju vrste poslov, katere so opravljali, na področju načina dela kakor tudi na družbenem področju. Danes je vloga in pomen bančnika popolnoma drugačna kakor nekoč. Na navedeno predvsem vliva razvoj gospodarstva in potrebe, ki iz slednjega izhajajo. Bančništvo se razvija zelo hitro in skuša zadovoljiti potrebe in želje tako posameznikov kakor tudi poslovnih subjektov. Vse to terja od bančnikov, ki želijo ta poklic opravljati, nenehno izobraževanje tako na področju strokovnega znanja kakor tudi gradnjo kompetenc in izpopolnjevanje osebnostnih lastnosti. Današnja družba namreč terja od bančnika, da je po eni strani že pravi »supermen«, ki pozna ponudbo banke, obvlada osebno prodajo ter ostale komponente, ki prispevajo k uspehom v trženju. Politika vsake banke je namreč neomajno usmerjena v doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov poslovanja in se ne ozira na zmožnosti bančnikov, kateri so v njej zaposleni. Na drugi strani pa smo priča razvoju modernega bančništva, kjer je vloga bančnika vse manjša.
Ključne besede: bančništvo, menedžment človeških virov, poklic bančnik, kompetence, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 432; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (852,15 KB)

26.
Vpliv dejavnikov na izbiro študija zdravstvene nege
Rebeka Planinc, 2017, diplomsko delo

Opis: Pomanjkanje medicinskih sester postaja globalni problem, zato je potrebno razumeti dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da se odloči za ta poklic. Razloge zakaj se nekdo odloči za določen poklic so začeli teoretiki podrobneje raziskovati šele ob koncu 18. stoletja. V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na izbiro študija zdravstvene nege.Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika sestavljenega iz 11 vprašanj, na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji. Sodelovalo je 90 študentov. Raziskavo smo izvedli meseca avgusta 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so notranji dejavniki, kot so možnost pomagati drugim in delo z ljudmi najpomembneje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev za izbiro študija zdravstvene nege. Po oceni pomembnosti jim nato sledijo zunanji dejavniki z možnostjo razvoja kariere, nato zaposlitvena stabilnost in z njo možnost zaposlitve v tujini. Dejavniki, ki so jih anketiranci označili kot najmanj vplivne so vpliv drugih na odločitev izbire študija.
Ključne besede: poklic medicinske sestre, izbira poklica, poklicna orientacija, psihološke teorije, sociološke teorije
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 574; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

27.
Faktori koi vlijaat vrz izborot na profesija kaj licata so hronična povreda na rbetniot stolb vo republika Slovenija
Alenka Fidler, Majda Schmidt, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Voved: Vo minatoto golem del od licata so hronična povreda na ’rbetniot stolb (PRS) se povlekuvaat od pazarot na trudot, no denes ovie lica se dosta aktivni na pazarot na trudot. Možnostite koi gi nudi sredinata, raspoložlivite resursi i socijalniot kontekst na živeenje pridonesuvaat za zgolemuvanje na samosvesnosta i kon različnite možnosti za razvoj na karierata na individuite so PRS. Celi: Celta na ova istražuvanje e da se utvrdat efektite koi se dobivaat od izborot na profesija kaj licata so PRS. Metodi: Istražuvanjeto e potkrepeno na deskriptivni i kauzalni ne eksperimentalni metodi na empirisko pedagoško istražuvanje. Primerokot se sostoi od 127 ispitanici so genetska i steknata PRS na vozrast od 19 do 70 godini. Rezultati: Rezultatite od istražuvanjeto indiciraat kon toa deka opišanata profesija e nedostapna za skoro polovina od ispitanicite zaradi PRS. Izborot na profesijata e prosleden so važen faktor, a toa e deka licata so PRS uspešno bi gi postignale akademskite veštini. Isto taka, postojat faktori koi se povrzani so pristapnosta i so prisposobuvanjata na obrazovnite institucii i rabotnite mesta. Od faktorite na socijalizacija koi vlijaat na izborot pri zapišuvanje vo obrazovna institucija ili pri izborot na profesija e prifaḱanjeto na nivnata poprečenost, počitta za potrebnite prisposobuvanja od strana na profesorite, nastavnicite, součenicite ili kolegite, poddrškata na nivnite semejstva, kako i možnosta za personalen asistent za da gi nadminat arhitektonskite prepreki. Zaklučok: Dokolku sakame da go zgolemime vrabotuvanjeto na licata so PRS, potrebno e da izvršime implementacija na priračnici ili soveti za karierno nasočuvanje koja ja istaknuva ličnosta, životnite situacii i možnostite za idninata.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, poklic, osebe s posebnimi potrebami, poškodbe hrbtenjače
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 346; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (465,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem
Teja Majcen, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije. Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 238; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (90,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici