| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA NA SREDNJI ŠOLI DOMŽALE
Sabina Vrhovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave diplomskega dela je bil s teoretičnega vidika raziskati začetke in razvoj poklicnega izobraževanja v občini Domžale, najti odgovore na vprašanja raziskave ter predstaviti izobraževanje na Srednji šoli Domžale od njene ustanovitve do danes. Poleg tega je bil cilj raziskave tudi ugotoviti, kaj je vplivalo na nastanek izobraževalnih programov, ki so bili na šoli prisotni v preteklosti in se danes ne izvajajo več, ter prikazati organizacijsko obliko Srednje šole Domžale in obstoječe programe izobraževanja. Predmet raziskovanja je bila občina Domžale, zgodovina šolstva ter Srednja šola Domžale, njena ustanovitev, preimenovanje in izobraževalni programi. V teoretičnem delu diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo in na osnovi pridobljenih podatkov predstavila oblike, metode in vrste izobraževanja. Na podlagi proučevanja strokovne literature sem prikazala nastanek obveznega šolstva v občini Domžale, njegov razvoj in spremembe glede na vojne in povojne razmere ter predstavila sodobne domžalske osnovne šole. V empiričnem delu sem s pomočjo strokovne literature prikazala razvoj poklicnega izobraževanja ter dejavnike za njegov začetek in kasnejši razvoj. Z metodo kompilacije sem povzela stališča, sklepe in rezultate avtorjev ter na podlagi ugotovitev predstavila šolo v Domžalah, kjer se je pričelo izvajati poklicno izobraževanje, in prikazala kronološki pregled preimenovanja šole od njene ustanovitve do danes ter izobraževalne programe. Nazadnje sem predstavila Srednjo šolo Domžale, kakršna je danes, in sicer organizacijski enoti Gimnazijo in Poklicno in strokovno šolo, programe izobraževanja za dijake in izobraževanje strokovnih delavcev, interesne dejavnosti in tekmovanja, ki se jih dijaki udeležujejo, in izobraževanje odraslih, ki poteka na Srednji šoli Domžale. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da sta ustanovitev prve poklicne šole v Domžalah in uvajanje kasnejših programov izobraževanja tesno povezani z razvojem industrije, obrti in trgovine, saj so bile Domžale v preteklosti znane po močni dejavnosti omenjenih panog. Najbolj razširjena je bila usnjarska industrija, ki je terjala uvajanje izobraževalnih programov te stroke, saj so se začele pojavljati potrebe, hkrati pa tudi zanimanja za pridobitev znanja na usnjarskem področju, ki je ljudem tudi zagotavljal zaposlitev. Po propadu domžalske industrije in obrti je začelo zanimanje za usnjarske poklice upadati, posledično se je zmanjšal tudi vpis v te programe, leta 2002 pa se je program nehal izvajati. Danes se Domžale štejejo za izobraževalno središče, saj se na Srednji šoli Domžale, ki je organizirana v dve organizacijski enoti, in sicer Gimnazijo in Poklicno in strokovno šolo, izvajajo različni programi izobraževanja. Dijaki se lahko izobražujejo v programu splošne gimnazije, na Poklicni in strokovni šoli pa za poklicni program avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, strojni mehanik in nadaljevalni program (poklicno tehniško izobraževanje PTI ali tudi 3 + 2) strojni tehnik, trgovec-prodajalec in nadaljevalni program (PTI) ekonomski tehnik ali štiriletno tehniško izobraževanje tehnik računalništva. Poleg tega je organizirano tudi izobraževanje odraslih, s katerim lahko odrasli pridobijo srednješolsko izobrazbo IV. stopnje, poklicno tehniško izobrazbo ali pa se izobražujejo za mojstrski poklic (oboje V. stopnja). Poleg tega je na šoli prisotno tudi izobraževanje strokovnih delavcev za boljše in kakovostnejše opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
Ključne besede: šola, izobraževanje, izobraževalni program, poklic, dejavnost, dijak, učitelj.
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1162; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

12.
Dejavniki stresa pri učiteljih
Tjaša Kos, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki zdravega načina življenja in zaznano stopnjo stresa učiteljev. Poleg tega smo želeli odkriti, ali obstaja povezanost stopnje zaznanega stresa učiteljev z njihovimi sociodemografičnimi podatki, zadovoljstvom s poklicem in s prostočasnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stres, pri čemer smo se bolj osredotočili na stres pri učiteljih, vpliv zdravega načina življenja na doživljanje učiteljevega stresa in na pretekle rezultate raziskav iz področja ''stres pri učiteljih''. V empiričnem delu diplomske naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec učiteljev srednjih in osnovnih šol Vzhodne Štajerske. Zajemal je 101 učitelja, od tega 79 žensk in 22 moških. Rezultati raziskave so pokazali, da med zadovoljstvom v poklicu, zdravim načinom življenja, koristnimi prehrambnimi, vsakdanjimi navadami, stopnjo organiziranega dela, kakovostnim preživljanjem prostega časa z družino in stopnjo stresa obstajajo negativne, statistično pomembne korelacije. Ugotovili smo tudi, da ni statistično pomembnih razlik v doživljanju stopnje stresa učitelja, glede na njegovo starost in spol.
Ključne besede: stres, stres v telesu, življenjski slog, poklic učitelja, zadovoljstvo v poklicu
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1738; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

13.
14.
POKLIC RAČUNOVODJA NA TRGU DELA V SLOVENIJI
Martina Kavka, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na poklic računovodje na trgu dela v Sloveniji. Poskušali smo ugotoviti ključne značilnosti poklica računovodje na podlagi virov, v empiričnem razdelku pa smo ključne značilnosti raziskovali na osnovi analize objavljenih prostih delovnih mest ter na osnovi anketne metode na vzorcu zaposlenih računovodij. Ugotovili smo pomembnejše lastnosti oziroma kompetence, ki jih za poklic računovodje zahtevajo oziroma pričakujejo delodajalci, hkrati pa zbrali precej obsežno paleto stališč računovodij o njihovem delu.
Ključne besede: • računovodstvo • poklic računovodja • pridobivanje kandidatov • izbira kadrov • trg dela
Objavljeno: 24.01.2013; Ogledov: 2268; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

15.
LIK ŠAVRINKE V LITERARNIH DELIH MARJANA TOMŠIČA
Sanja Špeh, 2013, diplomsko delo

Opis: Marjan Tomšič je slovenski pisatelj in kulturni delavec. Do sedaj je objavil enajst romanov, osem zbirk novel in črtic in osem mladinskih del. S svojim delom, za katerega je prejel več nagrad, je ogromno prispeval k literarnemu razvoju slovenske Istre. Namen diplomske naloge je bil predstaviti lik Šavrinke v njegovih literarnih delih. Lik Šavrinke je osrednji lik v romanih Šavrinke in Zrno od frmentona . Skozi zgodbo Katine, ki je po poklicu Šavrinka, je predstavljena osebnost Šavrinke. Predstavljena je vloga Šavrinke kot matere in žene, kakšni so bili odnosi med Šavrinkami in kdo so bili sploh ljudje, ki so opravljali ta poklic ter kakšno je sploh bilo njihovo življenje. Šavrinke so kot večne potovke krožile po Istri in potem so s stotinami jajc in vso drugo robo odšle proti Trstu, da bi vse to zamenjale za lire. Hodile so s plenjerjem na glavi, ali pa z oslom, če so ga le imele. Z jajčaricami so hodile v Trst tudi mlekarice, krušarice in perice. Vse te ženske so ljudje vedno klicali le Šavrinke in tudi one same so se imele za Šavrinke. Svoj poklic so opravljale vestno, z neizmernim veseljem in ljubeznijo, kljub vsem mukam in težavam, ki so jih ob tem doživljale. Bile so predane in za svojo družino so se mučile vse življenje, dokler niso mogle več oditi na tako dolge poti. Takrat so svoj poklic predale naprej, svojim hčerkam ali nečakinjam.
Ključne besede: Marjan Tomšič, Šavrinka, poklic, Istra, Trst
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 3379; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

16.
ODNOS DRŽAVE DO DEFICITARNIH POKLICEV (PRIMERJAVA SLOVENIJA IN TURČIJA)
Gašper Slapnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odnos države do deficitarnih poklicev. Zanimalo nas je, kakšen odnos ima država do deficitarnih poklicev in hkrati smo primerjali podatke z državo Turčijo. Ker vsi vemo, kako je dandanes težko dobiti poklic po končani izobrazbi, smo se odločili, da naredimo korak naprej v tej raziskavi in primerjamo ugotovljene podatke z drugo državo (Turčijo), ki ravno v tem času doživlja ekonomski razcvet v gospodarstvu. Glede na dano situacijo smo v naši državi ugotavljali, kaj si o vsem tem mislijo mladi ter kje in kako se vidijo v prihodnosti glede zaposlitve.
Ključne besede: • Deficitarni poklic • Zaposlitev • Prihodnost mladih • Trg dela
Objavljeno: 27.11.2013; Ogledov: 807; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (474,68 KB)

17.
Kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju
Ksenija Seršen, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava kvaliteto življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Zajema 44 družin iz slovenskih pokrajin Koroška, Štajerska in Pomurje. Pojem družina, njene značilnosti in njen položaj v družbi se skozi čas spreminjajo. V teoretičnem delu magistrske naloge je zato najprej zajeta opredelitev družine in njene značilnosti v sodobnem času. Rojstvo otroka z motnjami v duševnem razvoju močno vpliva na člane ožje in širše družine in lahko vpliva na vse vidike družinskega funkcioniranja. V nalogi so prav zaradi tega natančneje opredeljene in klasificirane motnje v duševnem razvoju in vzroki za nastanek le-teh, ter tudi druge oziroma spremljevalne motnje, ki se izražajo na različnih področjih življenja: odnosi v družini z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, partnerstvo staršev, vloge in položaj posameznih družinskih članov itd. Osrednji poudarek magistrske naloge je na kvaliteti življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju. Pojem kvalitete življenja se ukvarja z dobrobitnostjo in z zadovoljstvom v življenju in ker si ljudje ta pojem zelo različno razlagamo, je v nalogi opredeljen sam pojem kvalitete življenja ter koncept kvalitete življenja. Ker je kvaliteta življenja družin dokaj novo področje raziskovanja in ker naj bi odražala dojemanje kvalitete življenja, tako njenih posameznih članov kakor družine kot celote, je za strokovnjake še zmeraj izziv, kako zajeti vse različne vidike življenja. Velik del teoretičnega dela magistrske naloge je tako namenjen različnim področjem življenja, ki naj bi pomembno vplivala na dojemanje kvalitete življenja, tako posameznika kakor cele družine. Ta področja so zajeta tudi v anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili v empiričnem delu in katerega avtorji so Ivan Brown, Roy I. Brown, Nehama T. Baum idr., v slovenščino pa ga je prevedla dr. Majda Schmidt. Z njim smo zbrali tako kvalitativne kot kvantitativne podatke, ki jih je bilo mogoče pridobiti le v sodelovanju z družinami, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju in prišli do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev.
Ključne besede: družina, otroci z motnjami v duševnem razvoju, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, zdravje, finančno stanje, družinski odnosi, podpora oseb in strokovnih služb, vpliv vrednot, poklic, prosti čas in rekreacija ter interakcija s skupnostjo
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 2614; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

18.
Poklicne izkušnje učiteljev in značilnosti pouka v osnovni šoli
Marija Javornik Krečič, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je predstaviti ravnanje učiteljev pri pouku glede na njihove poklicne izkušnje. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki, v katerih so učenci ocenjevali ravnanje svojih učiteljev pri materinščini. Pri zasnovi študije smo izhajali iz kognitivnega pojmovanja poklica in učiteljevega razvoja (Berlinerjev model). Kognitivni razvoj pomeni zaporedje kognitivnih struktur, ki si sledijo od manj kompleksnih do kompleksnejših. Učitelji na višji kognitivni stopnji naj bi imeli kompleksnejše kognitivne strukture, širši obseg učnih spretnosti, sposobni naj bi bili večje empatičnosti in uvidevanja problemov v širšem kontekstu, prav tako naj bi se bolje znašli v stresnih situacijah. Pričakovali smo torej, da bodo učitelji z več izkušnjami s svojim ravnanjem pri pouku spodbujali t. i. transformativni model pouka.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoško delo, profesionalni razvoj, učitelji, učiteljski poklic, poučevanje, učiteljeve izkušnje, Berlinerjev model
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 487; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

19.
Trženje prednosti akademije za ples
Barbara Močan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Akademija za ples (AP), je edini samostojni visokošolski zavod v Sloveniji, ki omogoča plesalcem pridobiti formalno izobrazbo. Vendar pa AP kot mlada inštitucija v nastanku in njenem razvoju v času svojega kratkega delovanja ni dovolj izpostavila svojih konkurenčnih prednosti ter ni dovolj jasno definirala svoje marketinške strategije. Naloga tako temelji na teoretičnem delu, ki podpira v celoti raziskovalni del naloge, ki smo ga izvedli na tržišču. Tako smo v teoretičnem delu naloge opredelili pojma poklica in izobrazbe na plesnem področju, pojem menedžmenta storitev v izobraževalnih inštitucijah in razliko med domačimi in tujimi izobraževalnimi inštitucijami na področju plesnega izobraževanja. V raziskovalnem delu smo raziskali slovenski plesni trg. Ugotovili smo, da je delovanje zavoda dobro zastavljeno in ima odlično osnovo na vseh področjih, delovati mora le na prepoznavnosti in pridobivanju študentov, saj je to osnova za njegov nadaljnji obstoj in delovanje. Na AP je v prihodnje potrebno jasno definirati ustrezno marketinško strategijo za povečanje vpisa bodočih študentov in poiskati ustrezen model poslovanja, ki AP omogoča pravilno in jasno izpostavitev njenih konkurenčnih prednosti tako doma kot v EU. AP s svojim delovanjem definitivno dokazuje, da je fleksibilna v svojem delovanju in da se zaradi njene majhnosti, ki je v tem hipu njena prednost in ne slabost, prilagodi trgu in povpraševanju uporabnikov in z lahkoto konkurira marsikateri veliki fakulteti in univerzi doma in v svetu, ki zaradi svoje togosti ni tako fleksibilna in prilagodljiva ne študentom ne potrebam na trgu, ne spremembam v načinu izvajanja in zasnovi in vsebini študijskega programa. AP ima s tako dobro postavljeno vizijo zavoda neomejene in neslutene možnosti za njen nadaljnji razvoj in obstoj. Ker je ustanovitelju in njenemu vodstvu bilo v interesu, da AP obstaja in deluje v javno dobro slovenskih plesalcev in plesalk, bi te predlagane rešitve tega magistrskega dela s ključnim kadrom in ustreznim finančnim vložkom omogočile AP vstop med najboljše na domačem in svetovnem trgu. AP s tem korakom lahko napove kvalitetno konkurenco na mednarodnem tržišču.
Ključne besede: poklic, izobrazba management in izobraževanje marketing in marketinške strategije
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 3486; Prenosov: 1756
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

20.
ZAZNAVANJE RAČUNOVODSKIH POKLICEV IN RAČUNOVODSKE STROKE PRI ŠTUDENTIH RAČUNOVODSTVA V SLOVENIJI
Anita Gramc, 2016, magistrsko delo

Opis: Proučevanje zaznavanja računovodske stroke in poklicev pri študentih računovodstva (bodočih računovodjih) je pomembno, kajti tako lahko izvemo ali se bodoči računovodski strokovnjaki zavedajo nalog, ki jih bodo morali opravljati ter kaj razumejo kot računovodska znanja in spretnosti in ali predavatelji računovodstva kažejo dober zgled računovodskega strokovnjaka. Zanimivo in hkrati koristno je za računovodske strokovnjake, fakultete in morda še koga raziskati, kakšno je mnenje študentov o računovodskem poklicu ter zakaj se zanj odločajo oziroma se ne. V pričujočem delu smo izdelali pregled raziskav o zaznavanju računovodskih poklicev in računovodske stroke, o vplivih na odločitev za računovodski poklic in o zaznavanju računovodske stroke v tujini pri različnih skupinah (študentih, profesorjih). Pri tem smo raziskave razvrstili v par skupin, in sicer na raziskave o zaznavanju oziroma odnosu študentov do računovodskega oziroma računovodskih poklicev, o pogledih študentov računovodstva na računovodsko stroko, o dejavnikih vpliva na odločitev za izbiro študija računovodstva oziroma računovodskega poklica (računovodskih poklicev) ter o odnosu do računovodske stroke in računovodskih poklicev. Pregled raziskav je pokazal, da so raziskave na tem področju v tujini kar pogosto raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da so si njihovi rezultati relativno enotni v naslednjih spoznanjih: študenti se ne odločajo za računovodski poklic, ker je preveč usmerjen v številke, ker je dolgočasen, preveč rutine, kalkulacij in natančnosti; negativna mnenja o poklicu so tudi zato, ker obstaja prepričanje, da računovodstvo zahteva spretnost s številkami; prav tako študenti menijo, da je računovodstvo veliko pomnjenja pravil; obstajajo stereotipi o računovodjih, da so to številkarji. Raziskave te tematike pa kažejo tudi drugačno podobo, da je računovodski poklic spoštovan; da imajo študentje računovodstva pozitiven odnos do računovodskega poklica in študija računovodstva; da računovodski študentje računovodstva ne zaznavajo kot pomnjenje pravil. Študenti računovodstva imajo bolj pozitiven odnos do računovodstva kot študenti drugih usmeritev. Srednješolski profesorji slabo poznajo računovodstvo/kariero kot možnost za izbiro poklica in kariere, a imajo kljub temu bolj pozitivno mnenje o računovodstvu in karieri od poklicnih svetovalcev. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 37 študentov Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in 8 študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, vpisanih na računovodske usmeritve študija na 1. in 2. stopnji bolonjskih študijskih programov obeh fakultet. Osnovo za proučevanje teh percepcij študentov smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, prirejenega po vprašalniku Accounting Attitude Scale (Nelson 1991) iz raziskav Marriott in Marriott (2003) ter Mc Dowall in Jackling (2008). Z anketo smo spraševali študente računovodstva na 1. in 2. stopnji bolonjskega študija na podlagi trditev, ki so opisovale računovodski poklic, delo računovodje, njegov ugled v javnosti, lastnosti računovodje in stroke ter odnos do računovodske stroke in računovodskih poklicev. Ugotovili smo, da študenti računovodstva kažejo pozitiven odnos do računovodske stroke oziroma poklica, podobno kot študenti računovodstva v tujini (Mc Dowall in Jackling 2008; Germanou in drugi 2009; Tan in Laswad 2006). Ugotavljali smo tudi ali obstaja pri zaznavah študentov o računovodski stroki in poklicu razlika med študenti računovodstva, ki se razlikujejo po predhodni srednješolski izobrazbi, po prisotnosti računovodskega strokovnjaka v družini, po stopnji študija in delovnih izkušnjah. Rezultati raziskave pa so pokazali, da kar se teh dejavnikov tiče, ni statistično značilnih razlik v zaznavah študentov v proučevanem vzorcu. V tujini pa so denimo raziskave (Malthus in Fowler 2009, Saemann in Crooker 1999) pokazale, da imajo študentje višjih letnikov bolj pozitiven odnos do računovodstva.
Ključne besede: računovodska stroka, računovodski poklic, študenti računovodstva, odnos študentov računovodstva, odločitev za računovodski poklic
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 360; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici