1. Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes: Slovensko ali knjižno - kako je prav? Maribor: Aristej, Slavistično društvo Maribor, 2015. 152 str.Alenka Valh Lopert, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, narečja, socialne zvrsti, knjižni jezik, pogovorni jezik, sociolingvistika, učenci, dijaki
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1828; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (333,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Raba tujk v mariborskih govorjenih medijihAlenka Valh Lopert, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljene tujke, ki jih uporabljajo poklicni govorci pri neposrednem in pri reproduktivnem ubesedovanju na dveh radijskih postajah v Mariboru, in sicer na nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City. Analiziranih je bilo skupaj 34 govorcev, besede so opredeljene glede na izvor, podrobneje pa glede na možnost rabe slovenskih ustreznic.
Ključne besede: slovenščina, jezik medijev, tujke, govorjeni mediji, mariborski pogovorni jezik, radijski jezik
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1874; Prenosov: 417
Celotno besedilo (340,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prevajanje pogovorne angleščine in slenga v podnapisih filma Gran TorinoŠpela Fleisinger, 2016, magistrsko delo Opis: Prevajanje slenga in pogovornih izrazov lahko za prevajalca velikokrat predstavlja izziv. Do potankosti mora poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot ciljnega jezika. Ciljna publika načeloma ne pozna jezika in kulture izhodiščnega jezika, zato je prevajalčeva naloga, da izlušči pomen in ga ustrezno prenese v ciljni jezik.
V magistrskem delu smo najprej opredelili pojme prevajanje, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje ter pogovorni jezik, sleng, kletve in psovke.
V empiričnem delu smo analizirali podnapise filma Gran Torino, pri čemer smo se osredinili na slengovske in pogovorne izraze ter izraze preklinjanja. V pomoč so nam bile metode avtorice Jolante Legaudaite, in sicer metoda ublažitve, stilistične kompenzacije in direktnega prenosa ter izpust. Ugotavljali smo pogostost in ustreznost uporabljenih metod v podnapisih ter za nekatere primere podali ustreznejše predloge.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, kletve, psovke, metode prevajanja slenga, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, film Gran Torino
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1517; Prenosov: 117
Celotno besedilo (727,78 KB) |
4. GOVOR MARIBORSKIH MENEDŽERJEV MED POSLOVNIMI SESTANKISimona Lobnik Ambrožič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo GOVOR MARIBORSKIH MENEDŽERJEV MED POSLOVNIMI SESTANKI predstavlja komunikacijo s poudarkom na poslovnem komuniciranju in sporočanju menedžerjev.
Študija primera je osredotočena na analizo govora mariborskih menedžerjev, ki so na vodilnih položajih nekaterih večjih podjetij s sedežem v Mariboru. Vsi obravnavani menedžerji so na vodilnih položajih že vsaj 5 let, stari so med 35 in 55 let in vsi so Mariborčani. Diplomsko delo obravnava njihovo komunikacijo in sporočanje med poslovnimi sestanki ter razmislek o tem, koliko njihov govor vpliva na uspešnost poslovanja podjetja, v katerem opravljajo eno najpomembnejših vlog.
Kot smo predpostavljali že v uvodu diplomskega dela, je komunikacija pri zunanjem oziroma eksternem komuniciranju pomembna, še posebno, kadar navzven komunicirajo vodilni menedžerji v podjetju. Predpostavko smo skozi diplomsko nalogo delno potrdili.
Javna podoba podjetja je izjemno pomembna za uspešen razvoj podjetja in lahko potrdimo, da tudi zborna knjižna izreka menedžerjev vpliva na podobo podjetja v javnosti. Vsi analizirani menedžerji/direktorji so namreč na svojem področju delovanja izjemno uspešni, resda v svojem govoru uporabljajo mariborski pogovorni jezik, tudi na poslovnih sestankih, vendar v manjšem obsegu. Skozi analizo smo ugotovili tudi, da spol in starost ne vplivata na pravilno rabo knjižne izreke.
Skozi pričujoče delo smo potrdili predpostavko, da je za javno podobo podjetja in javno podobo menedžerjev komunikacija navzven bistvenega pomena, zato smo ob koncu zapisali še nekatera priporočila menedžerjem, da bi lahko govor na poslovnih sestankih še izboljšali.
Ključne besede: Komunikacija, poslovna komunikacija, poslovni sestanki, kultura govora, knjižni pogovorni jezik, mariborski pogovorni jezik.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1245; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. ANGLEŠKI ELEMENT V SLENGU SLOVENSKIH NAJSTNIKOVSabina Pašić, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Angleški element v slengu slovenskih najstnikov je bil ugotoviti, kako močan je vpliv angleščine na sleng slovenskih najstnikov, kako pogosto in koliko slovenskih najstnikov uporablja sleng, s kom in na katerih področjih ga uporabljajo, če jih je uporaba slenga kdaj motila, če uporabljajo kakšne besede slenga tudi iz drugih tujih jezikov in katere angleške besede so pogostejše pri uporabi slenga. Namen je bil ugotoviti tudi, ali menijo, da starejše generacije razumejo sleng, odkriti njihovo mnenje o povečanju angleških besed v uporabi slenga in spoznati vzročni, posledični in lokalni element vpliva angleščine na sleng slovenskih najstnikov. Intervjuvala sem 100 dijakov od prvega do tretjega letnika I. gimnazije v Celju. Vsi podatki so bili ročno obdelani. Ugotovitve kažejo, da vsi dijaki uporabljajo sleng, predvsem zaradi lažjega izražanja. Sleng uporabljajo v prostem času, doma in v šoli, predvsem s prijatelji in sošolci, na najrazličnejših področjih, kot so glasba, filmi, zabava ... Skoraj vsi dijaki uporabljajo angleške besede v slengu (okej, sori, kul), večina jih prav tako uporablja tudi daljše angleške fraze, npr. »Who's the man?«. Večino teh besed so dijaki videli in slišali na televiziji ter na internetu. V splošnem pomenu dijaki raje uporabljajo angleške kot slovenske besede, zato ker jim angleške besede zvenijo bolje od slovenskih; prav zaradi tega bo v prihodnje še več angleških besed v uporabi slovenskega slenga. Razlog je predvsem popularnost angleščine kot jezika in globalizacija – angleščina kot mednarodni jezik. Dijaki prav tako uporabljajo slengovske besede iz drugih tujih jezikov, npr. nemščine (cuker, cajt, marš), francoščine (mersi, žoli, se la vi) in srbščine/hrvaščine (šupak, majke mi, svašta). Veliko dijakov priznava, da jih včasih uporaba slenga moti, prav tako v večini menijo, da starejše generacije ne razumejo slenga.
Ključne besede: Angleščina, sleng, slovenski najstniki, vpliv tujih jezikov, pogovorni jezik.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 2617; Prenosov: 215
Celotno besedilo (857,04 KB) |
6. Posebnosti prevajanja pogovornega jezika v posodobljenem prevodu romana ''Varuh v rži''Ina Hudrap, 2016, diplomsko delo Opis: Prevajanje književnih del je zapleten proces, pri katerem je treba upoštevati veliko značilnosti jezika, tako izvirnega kot ciljnega. Ravno zato mora biti prevajalec še toliko bolj pozoren na določene jezikovne značilnosti, ki se pojavljajo v literarnem delu, ki ga prevaja, saj mora po najboljših močeh prenesti te značilnosti v svoj prevod. S tem omogoča bralcem, da v svojem maternem jeziku prebirajo klasike, ki jih drugače ne bi mogli. Ker pa ni vedno možno dobesedno prenesti nekaterih besed ali izrazov, se mora prevajalec osredotočiti na to, da poskusi svoj prevod do te mere približati izvirniku, da prenese izvirni ton dela tudi v prevod, saj je avtor z namenom uporabil določene jezikovne prvine, brez katerih delo na bralca ne bi imelo enakega učinka. Ravno zaradi tega je treba posvečati posebno pozornost predvsem malenkostim, ki jih je precej preprosto spregledati, če na besedilo gledamo predvsem površinsko, ne da bi se poglobili v jezikovno strukturo in jezikovne prvine. Ker ima vsak prevajalec nekoliko drugačen pogled na besedilo, je treba upoštevati, da vedno obstaja še kakšna rešitev določenega prevajalskega problema, ki ni boljša ali slabša, je pa zagotovo drugačna.
Ključne besede: Prevajanje, prevajalec, pogovorni jezik, značilnosti pogovornega jezika, izvirni jezik, ciljni jezik.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1385; Prenosov: 59
Celotno besedilo (340,42 KB) |
7. |
8. |
9. PREVAJANJE POGOVORNE ANGLEŠČINE IN SLENGA V ROMANU "VARUH V RŽI"Špela Črnič, 2014, magistrsko delo Opis: Pogoj za uspešno književno prevajanje je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture, predvsem pri prevajanju pogovorne govorice. Tema magistrskega dela sta sleng in pogovorni jezik v romanu ameriškega pisatelja J. D. Salingerja z naslovom The Catcher in the Rye. Pripovedovalec in glavni junak romana je Holden Caulfield, ki svojo najstniško utesnjenost in tesnobo izraža z uporabo ekspresivnega jezika, predvsem slenga. Elementi slenga so v veliki meri ohranjeni tudi v prevodih dela v slovenski jezik. Jedro analize predstavlja primerjava izvirnika The Catcher in the Rye (Salinger, 1965) in slovenskega prevoda »Varuh v rži« (Salinger, 2002), del analize pa je namenjen tudi primerjavi slovenskih prevodov »Varuh mlade rži« (1990) in »Varuh v rži« (2002), ki ju je prevedel Boris Jukić. Zaradi razlik med izvirno in ciljno kulturo lahko pride pri prevajanju pogovornega jezika do večjih sprememb, ki jih pri prevajanju lahko ublažimo s prilagajanjem prevoda. Glavna teoretična podlaga praktičnega dela magistrske naloge je bila teorija skoposa, ki pri prevajanju literature zagovarja ohranjanje namena pred obliko. Primerjava izvirnika in prevoda je pokazala, da se slengovski in pogovorni jezik v izvirniku in prevodu pojavljata v enaki meri, čeprav je moral prevajalec pri ohranjanju učinka v prevodu uporabiti sredstva, ki so lastna ciljnemu jeziku ali besedilu. Edine razlike, ki so se pojavljale, so bile povezane z obliko besed in stavkov, kar je posledica razlik med jezikoma.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, prevajanje, J. D. Salinger, The Catcher in the Rye, Varuh v rži, prevajanje slenga, prevajanje pogovornega jezika, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 17.04.2014; Ogledov: 2944; Prenosov: 383
Celotno besedilo (695,26 KB) |
10. KULTURA GOVORA NA RADIU CENTERBarbara Skuber, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Kultura govorna na Radiu Center predstavlja analizo govora na komercialnem radiu, ki pokriva vso Slovenijo in je odvisen od dobičkonosnosti. To pa doseže le z visoko poslušanostjo, kar pa Radiu Center uspeva, saj ima po Sloveniji kar 21 različnih frekvenc, s tem pa se prilagaja tudi v jeziku, saj jih poslušalci poslušajo prav zaradi razgibanega, manj strogega jezika. S tem pa pride do odstopanj od knjižnega jezika. Ta odstopanja so lahko večja ali manjša, lahko so le naključni govorni spodrsljaji pri hitrem posredovanju različnih informacij, lahko pa so ta odstopanja že pri govorcu samem in so lahko narečno obarvana.
Diplomsko delo podrobneje predstavlja analizo glasoslovja in oblikoslovja zbranega gradiva jutranjega programa Radia Center, v katerem zasledimo tako poklicne in nepoklicne govorce.
Ključne besede: Radio, komercialni radio, transkribiranje, mariborski pogovorni jezik, glasoslovje, oblikoslovje.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2014; Ogledov: 2260; Prenosov: 222
Celotno besedilo (993,18 KB) |
