Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tipično razmerje podrejenosti avtorja nasproti primarnemu uporabniku (založniku, radiotelevizijski organizaciji, filmskemu producentu, proizvajalcu fonogramov itd.) zahteva od pravnega reda, da poseže z ustreznimi mehanizmi in uravna moteno pogodbeno pariteto oz. da okrepi avtorjev pogajalski oz. pogodbeni položaj. Avtorica v prispevku osrednjo pozornost nameni preučevanju pomembnejših varstvenih instrumentov splošnega dela slovenskega avtorskega primarnega pogodbenega prava z vidika njihove teoretične dognanosti in praktične vrednosti. Svoje ugotovitve med drugim sklene z zakonodajnimi predlogi slovenske ureditve splošnega dela avtorskega pogodbenega prava de lege ferenda.
Ključne besede: primarno avtorsko pogodbeno pravo, avtorska pogodba, prenos avtorskih pravic, varstveni ukrepi za izboljšanje avtorskega pogajalskega in pogodbenega položaja
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 1013; Prenosov: 90
Celotno besedilo (262,09 KB)

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali položaj slovenskega zastopnika in distributerja v primerjavi s tujimi grosisti na slovenskem ekološkem tržišču. Zanimalo nas je, kako evropska zakonodaja, ki ureja prost pretok blaga brez notranjih meja in varstvo konkurence, vpliva na izhodišča konkurenčnosti, kakšen vpliv ima pri tem slovenska nacionalna zakonodaja ter vidik vpliva proizvajalcev na konkurenčen proces. Za naš predmet raziskave smo preučili konkurenčno pravo. Raziskovali smo pogodbeno pravo, ki ureja razmerje med proizvajalcem ter slovenskim zastopnikom in distributerjem. Zanimalo nas je slovensko širše zunanje poslovno okolje v smislu pravnega in ekonomskega v primerjavi z avstrijskim in nemškim kot tudi pomen sedeža podjetja na izhodišča konkurenčnosti. Pri raziskavi izhodišč konkurenčnosti med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo smo si pomagali z raziskavo Svetovnega gospodarskega foruma (v nadaljevanju WEF). Na podlagi globalnega indeksa konkurenčnosti je razvidno, da je Slovenija izmed vseh treh držav najmanj konkurenčna, še posebej pa je nekonkurenčna z vidika finančnega trga in dostopnosti do kreditov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo pregledali relevantno literaturo s področja raziskave, katere izsledke smo nato uporabili za primerjavo teorije s prakso. V empiričnem delu magistrske raziskave smo s kvalitativno analizo oblikovali paradigmatski model, s katerim smo s pomočjo raziskovalnih vprašanj določili soodvisne spremenljivke. Nato smo s kvalitativno metodo študije primerov raziskali zastopnika in distributerja ter z metodo opazovanja zbrali kvalitativne podatke. Z metodo utemeljitvene analize smo analizirali in interpretirali kvalitativne podatke ter oblikovali sklepe, ki so nam služili za preverjanje hipotez. Ugotovili smo, da se proizvajalci pri internacionalizaciji odločijo za zastopnika in distributerja zaradi manjših stroškov, nepoznavanja tržišča ter manjšega rizika. Po drugi strani pa ne naredijo nič, da bi zaščitili zastopnika in njegove finančne vložke v razvoj trga za njihove blagovne znamke, pač pa z izgovarjanjem na konkurenčno pravo dopuščajo škodljive poslovne prakse ter nelojalno konkurenco, na podlagi katere imajo tuji grosisti prevladujoč položaj. Ugotovili smo, da slovenska nacionalna zakonodaja dela razlike v smislu konkurenčnih izhodišč, saj tujim grosistom pri veleprodaji ni potrebno deklarirati proizvodov in imajo zato posledično nižje cene, ker nimajo vložka v komunikacijski splet in ne opravljajo svetovalne funkcije. Prav tako pogodbeno pravo ne ureja razmerja med proizvajalcem ter zastopnikom in distributerjem, ki bi zaščitilo slednjega kot šibkejšo stranko v smislu zaščite njegovih finančnih vložkov v marketinški splet. Evropsko konkurenčno pravo z dopuščanjem pasivne prodaje, ob tem, da proizvajalci ne ščitijo finančnih vložkov zastopnika in ustvarjajo nelojalno konkurenco ter s tem različna izhodišča konkurenčnosti, vzpostavlja na ta način nekonkurenčno okolje, kar je v nasprotju s cilji Evropske komisije pri prostem pretoku blaga. Rezultati raziskave služijo k oblikovanju izenačenja izhodišč konkurenčnosti med slovenskimi zastopniki in distributerji ter tujimi grosisti. Na koncu magistrskega dela so predlogi, s pomočjo katerih lahko zaščitimo konkurenčni proces na slovenskem ekološkem tržišču, kar je tudi cilj Evropske komisije pri prostem pretoku blaga.
Ključne besede: Evropsko pravo, konkurenčno pravo, pogodbeno pravo, zastopnik, distributer, konkurenčnost.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 1179; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Swap oziroma pogodbe o zamenjavi spadajo med derivativne finančne instrumente, s katerimi si stranki v prihodnosti običajno izmenjujeta denarne tokove ali druga sredstva, katerih vrednost je odvisna od enega ali več premoženj ali indeksov premoženj. V njeni kratki zgodovini se je trg zamenjav pospešeno večal, pri čemer se je vzporedno razvijala tudi njena standardizirana dokumentacija. Za povezovanje potencialnih strank so na voljo posredniki in trgovci, kateri pomagajo pri iskanju strank z ujemajočimi se potrebami. Gre za alternativo uradnim trgom, ki ima privatno okolje in je manj reguliran. Pogodbe o zamenjavi se lahko sklepajo tudi izključno po slovenskem obligacijskem pravu, pri čemer je potrebno predmetno pogodbo uvrstiti v določeno vrsto oziroma tip pogodbe ali izven njih, da se lahko na podlagi tega uporabi ustrezna norma, še posebej za primere, ko se stranki ne dogovorita o vseh sestavinah pogodbe. Ker pa je pogodba nemalokrat z mednarodnim elementom, lahko pride do kolizije pravnih redov več držav. Da bi se stranki izognili morebitnim bodočim negotovostim in sporom, je potrebno vnaprej dogovoriti določena vprašanja, vključno z izborom foruma ter prava, ki naj velja za njuno pogodbeno razmerje. Pri tem je potrebno paziti na vsa ostala pravila in institute, kateri veljajo v mednarodnem okolju in lahko posegajo v njun dogovor. Nazadnje je opredeljena vloga zamenjav kreditnega tveganja v gospodarski krizi iz leta 2008.
Ključne besede: swap, pogodba o zamenjavi, pogodbeno pravo, mednarodno zasebno pravo, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 02.04.2012; Ogledov: 2984; Prenosov: 226
Celotno besedilo (474,90 KB)

Opis: Težnja po harmonizaciji prava, ki predstavlja vse tesnejše približevanje nekoč ločenih pravnih sistemov evropskih držav, postaja ena bistvenih značilnosti razvoja sodobnega zasebnega prava v Evropi. V okviru EU lahko spremljamo intenzivno zakonodajno aktivnost kot načrtno harmonizacijo pogodbenega prava že več kot dve desetletji. Le ta poteka na dveh ravneh: v okviru in pod okriljem institucij EU ter zunanjega akademskega združenja. Temeljno se je s procesom usklajevanja uredilo vprašanje varstva potrošnikov, zanemariti pa ne moremo tudi aktivnosti na področju splošnega pogodbenega prava, kjer je bilo sprejetih niz smernic iz področja elektronskega poslovanja, zavarovalnega prava, trgovskega zastopanja, bankarskega poslovanja itd. Celoten proces harmonizacije se na ravni EU v zadnjem času vse bolj giblje v smeri vključitve materije pogodbenega prava v en edinstven akt — Evropski civilni zakonik. Diplomska naloga obravnava kompleksno problematiko harmonizacije pogodbenega prava v okviru Evropske unije ter poskuša predstaviti različne vidike tega obsežnega projekta, ki v pravni stroki vzbuja mešane občutke. Prav tako se bo diplomska naloga navezovala na delo in študije akademskih združenj, ki predstavljajo pomemben doprinos k harmonizaciji ne le pogodbenega, ampak tudi civilnega prava v celoti. Še posebej se v delu poudarja pomen in vloga t.i. Landove komisije, ki je ustvarila enega od najpomembnejših unifikatorskih aktov na področju poenotenja pogodbenega prava evropskih držav — Načela evropskega pogodbenega prava. Dalje se v delu analizira tudi pravna narava in vsebina projekta Skupnega referenčnega okvirja za pogodbeno pravo ter Osnutka skupnega referenčnega okvirja, ki ga je kot svojevrstnega naslednika »Landovih načel«, maja 2008 izdala Study group on a European Civil Code, pod vodstvom Christiana von Bara.
Ključne besede: harmonizacija, evropeizacija, evropsko pogodbeno pravo, Načela evropskega pogodbenega prava, Skupni referenčni okvir za pogodbeno pravo, Osnutek skupnega referenčnega okvirja za pogodbeno pravo
Objavljeno v DKUM: 17.01.2011; Ogledov: 3514; Prenosov: 424
Celotno besedilo (441,50 KB)