Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 2237; Prenosov: 673
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Predkupna pravica predstavlja eno izmed oblik omejitve lastninske pravice podobno kot razlastitev, služnost v javno korist, pravni režim javnega dobrega in podobno. Predstavlja omejitev pogodbene avtonomije za predkupnega zavezanca s kom bo sklenil pravni posel. Poseg v pogodbeno avtonomijo lastnika nepremičnine je deloma skompenziran vsaj z dejstvom, da ima predkupni upravičenec možnost, da kupi nepremičnino pod enakimi pogoji kot 3. oseba in posledično ne more vplivati na druge pogodbene pogoje (npr. ceno, način plačila, izročitev nepremičnine…). Predkupna pravica na nepremičnini lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena predkupna pravica) ali na podlagi zakona (zakonita predkupna pravica). Čeprav gre za razmeroma majhen poseg v lastninsko pravico, so lahko take omejitve zaradi svoje številčnosti, deloma pa tudi neusklajenosti, v praksi precejšnja ovira. Do tega lahko pride zlasti, ko obstaja glede iste nepremičnine več zakonitih predkupnih pravic v korist različnih upravičencev, ki jih predvidevajo različni zakoni, pri čemer njihovo razmerje ni dovolj jasno opredeljeno. Tako se stranke, hkrati z njimi pa tudi notar, lahko znajdejo v dilemi, po katerem vrstnem redu je treba upoštevati posamezne zakonite predkupne pravice.
Ključne besede: Ključne besede: nepremičnine, predkupna pravica, predkupni upravičenec, predkupni zavezanec, pogodbena predkupna pravica, zakonita predkupna pravica, kolizija predkupnih pravic.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 7602; Prenosov: 3291
Celotno besedilo (589,33 KB)