| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELODAJALCA V JAVNEM SEKTORJU
Janja Paripović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, pri čemer je obravnava omejena na javne uslužbence, zaposlene pri neposrednih proračunskih porabnikih (torej v državnih organih in organih lokalnih skupnosti). Namen raziskovanja je analiza oziroma razčlenitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, predvsem z upoštevanjem vidika, ali je subsidiarna uporaba ZDR-1 v celoti uporabljiva za javne uslužbence. V nalogi skušam ugotoviti, ali je mogoče (vse) razloge 110. člena ZDR-1 neposredno uporabiti tudi v javnem sektorju ali pa glede uporabe navedenih razlogov v javnem sektorju obstajajo določene posebnosti oziroma so ti razlogi uporabljivi zgolj smiselno ali pa sploh niso uporabljivi. Po začetnem delu naloge, kjer so na kratko (za potrebe tega dela) orisana uslužbenska razmerja, zlasti iz vidika veljavne zakonske ureditve, so krajše predstavljeni načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju. V jedru naloge (t. j. poglavju o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca) so podrobneje, ob upoštevanju stališč različnih sodišč in sodne prakse, analizirani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določeni v 110. členu ZDR-1. V nalogi sta izpostavljena in podrobneje obravnavana zlasti dva vidika izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prvi vidik je postopek pravnega varstva javnih uslužbencev ter možnost izenačitve le-tega s pravnim varstvom, ki velja za delavce v zasebnem sektorju. Drugi vidik pa je analiza razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, določenih v 110. členu ZDR-1, ki se subsidiarno uporabljajo tudi za javne uslužbence, ter možnost njihove uporabe za javne uslužbence. Navedenima vidikoma sta prilagojeni dve od treh tez magistrskega dela. V primerjalnopravnem delu naloge obravnavam avstrijsko zakonodajo in njihov sistem javnih uslužbencev, s poudarkom na načinih izrednega prenehanja službenega razmerja zaposlenih v državnem javnem sektorju. Podrobneje so predstavljeni razlogi za izredno odpoved službenega razmerja avstrijskim državnim uradnikom in izvedena je primerjava le-teh z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi slovenskega delodajalca v javnem sektorju. V nalogi ugotavljam tudi, ali je nezadostno delovno uspešnost, ki je po avstrijski zakonodaji razlog za izredno odpoved s strani delodajalca, mogoče primerjati s katerim izmed razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca po ZJU, ali pa je takšna odpoved bolj primerljiva z razlogom nesposobnosti po 159. členu ZJU, ki je v slovenski zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu. Slednje predstavlja tretjo tezo magistrskega dela.
Ključne besede: izredna odpoved, pogodba o zaposlitvi, javni sektor, zasebni sektor, primerjava, javni uslužbenec, delavec, subsidiarna uporaba, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o delovnih razmerjih - 1 (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), slovenska pravna ureditev, avstrijska pravna ureditev, Beamtendientrechtsgesetz (BDG)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 862; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

42.
Pogodbena kazen v konkurenčni klavzuli
Eva Goriup, 2016, diplomsko delo

Opis: Na trgu dela, si različni subjekti prizadevajo doseči isti cilj, pri čemer si med seboj konkurirajo. Zaradi zaščite tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj in zvez, ki jih je delavec pridobil pri delodajalcu, lahko pogodbeni stranki ob sklenitvi delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi določita konkurenčno klavzulo, s katero določita prepoved določenih konkurenčnih dejanj delavca po prenehanju delovnega razmerja, in s tem zaščitita interese delodajalca. Diplomska naloga z naslovom »Pogodbena kazen v konkurenčni klavzuli«, želi prispevati k jasnejšemu razumevanju instituta konkurenčne klavzule, ter opozoriti na sankcije v primeru kršitve le-te, ter podrobneje predstaviti problematiko v zvezi s civilno sankcijo pogodbene kazni. Bralca uvede z opredelitvijo konkurenčne klavzule, njene ureditve v pravnih virih, zakonsko določenih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost konkurenčne klavzule, neveljavnost, prenehanje ter pravne posledice v primeru nespoštovanja le-te. Po začetni predstavitvi konkurenčne klavzule, nadaljuje s seznanitvijo bralca o pogodbeni kazni kot civilni sankciji, ter problematiki prenosa omenjenega instituta civilnega prava v delovno pravo, natančneje, v konkurenčno klavzulo. Opozarja na nepravilno uporabo izrazov v praksi, ter opisuje najpogostejša vprašanja glede pogodbene kazni v konkurenčni klavzuli, kar dodatno obogati z novejšimi primeri iz sodne prakse. V zadnjem delu diplomske naloge, je predstavljena ureditev instituta v nemški pravni ureditvi, saj se je slovenska pravna ureditev v več pogledih zgledovala po nemški.
Ključne besede: Konkurenčna klavzula, pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti, pogodbena kazen, zaposlovanje, delovno pravo, odškodnina, pogodba o zaposlitvi, prenehanje delovnega razmerja.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 917; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (645,13 KB)

43.
POSLEDICE SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA MLADIH ZA DOLOČEN ČAS
Gordana Rajić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Naraščanje fleksibilnosti trga dela je povezano s pojavom fleksibilnih oblik zaposlovanja. Slednje predstavlja način prilagajanja tržnim razmeram. Fleksibilne oblike zaposlovanja opredelimo kot zaposlitve, ki niso resne. Delodajalci se z vidika stroge delovne zakonodaje in administrativnih postopkov raje odločajo za fleksibilnejše oblike zaposlovanja. Uporaba fleksibilnih oblik zaposlovanja se med državami razlikuje, kar je povezano z močno vlogo sindikatov v posamezni državi ter s prepričanjem delavcev, da so atipične oblike zaposlovanja »slabe«. Vzroki za povečan obseg fleksibilnih oblik zaposlovanja so različni. Delodajalci vzpodbujajo fleksibilizacijo trga, saj le-ta omogoča hitrejše prilagajanje konkurenčnemu okolju. Primer tega je odprava stroškov, povezanih z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Nekatere oblike fleksibilnega zaposlovanja pa vzpodbujajo sami zaposleni. Slednje je ugodno predvsem z vidika usklajevanja poslovnega in družinskega življenja. Konvencija MOD in Direktive EU poudarjajo pomen zagotavljanja boljših delovnih in življenjskih pogojev s pospeševanjem fleksibilizacije trga dela, ob upoštevanju strukturnih sprememb trga in pogojev visoke brezposelnosti. Pri tem je potrebno upoštevati interese delodajalca in zaposlenega. Temeljni mednarodni standard, vezan na fleksibilne oblike zaposlovanja, uveljavlja načelo enakega obravnavanja zaposlenih, ki so zaposleni v fleksibilnejših oblikah zaposlitve v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcu, ki opravljajo delo skladno s tradicionalnim modelom delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi za neodločen čas. Slednje državam članicam EU predstavlja pomemben izziv.
Ključne besede: mladi, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, zaposlitev za določen čas
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (519,19 KB)

44.
IZBOR PRAVNE OBLIKE ZAPOSLITVE NOVEGA SODELAVCA V HOTELU VILA BOJANA BLED
Tomaž Stare, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ko oseba vstopa v delovno razmerje, se ji ponujajo različne možnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi. V Sloveniji to področje ureja mednarodna in nacionalna zakonodaja z Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) na čelu, po katerem se klasično delovno razmerje sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vsi zaposleni delo opravljajo na delovnem mestu delodajalca, ki jim nudi vsa potrebna delovna sredstva in opremo. Zakon priznava tudi posebne vrste pogodb, imenovane fleksibilne oblike pogodb o zaposlitvi, ki v določenih podrobnostih odstopajo od klasične oblike. V našem diplomskem delu smo, za potrebe zaposlitve novega sodelavca v hotelu Vila Bojana na Bledu, opredelili štiri vrste pogodb, in sicer: pogodbo o zaposlitvi za določen čas in pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom, kjer so zaposleni v delovnem razmerju na podlagi ZDR-1 ter pogodbo o zaposlitvi s študentsko organizacijo in pogodbo o sodelovanju s samozaposleno osebo kot civilnopravni razmerji. V teoretičnem delu diplomskega dela smo omenjene pogodbe o zaposlitvi primerjali med seboj, spoznali njihove prednosti in slabosti, v nadaljevanju pa smo na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med zaposlene v hotelskih podjetjih v gorenjski regiji, izbrali najugodnejšo obliko zaposlitve novega sodelavca. Anketirani so bili dokaj enotni pri izbiri sodelovanja s samozaposleno osebo. Na koncu raziskovalnega dela smo primerjali še plačila prispevkov, obračune plač ter obdavčitve samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo ter se s pomočjo slednje primerjave dokončno odločili za izbiro.
Ključne besede: trg dela pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas fleksibilna oblika zaposlitve študentsko delo samozaposlena oseba
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 430; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (791,85 KB)

45.
Razumevanje pogodbe o zaposlitvi
Mateja Gauš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri podpisu pogodbe o zaposlitvi se na novo zaposleni po navadi premalo poglobijo v pogodbo. Menim, da ne razumejo vseh členov pogodbe. To je lahko problematično takrat, ko se odnos med zaposlenim in delodajalcem poslabša. Takrat zaposleni večinoma ne poznajo svojih pravic in v primeru spora ne znajo pravilno reagirati. Zato je ključno, da se vsak zaposleni z natančnim branjem pogodbe o zaposlitvi seznani z njeno vsebino. Na ta način se bo v teh viharnih časih na trgu dela tudi rešil marsikaterega dvoma in strahu pred izgubo zaposlitve oziroma se bo svojih možnosti bolje zavedal. Če zaposleni pogodbe ne razume v celoti ali je pri posameznih členih v dvomu glede njihove vsebine, se mora o tem posvetovati tudi s svojim delodajalcem. Pred podpisom je namreč še čas za spremembo posameznih členov, po podpisu je pa to veliko težje. Tudi če ne gre za spremembe, bo vsak delodajalec spoštoval zanimanje novo-zaposlenega za podrobnosti v pogodbi. Tako se bosta oba precej bolje zavedala svojih pravic in obveznosti, morebitni spori pa bodo rešeni hitreje oziroma do njih sploh ne bo prišlo.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, delavec, delodajalec, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 318; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (671,72 KB)

46.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1181; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

47.
Obstoj znakov kaznivega dejanja, ki pomeni kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu
Vida Borovinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Izredna odpoved PZ je skrajni ukrep, ki je na razpolago tako delodajalcu kot tudi delavcu. Gre za prenehanje PZ po hitrem postopku, zaradi obstoja utemeljenega zakonskega razloga, ki nadaljevanja delovnega pogodbenega razmerja več ne omogoča, niti do poteka odpovednega roka. Med utemeljene zakonske razloge na strani delavca prištevamo tudi kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti s strani delavca, ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja. Zaradi lažjega razumevanja problematike izpostavljene v tej magistrski nalogi sem najprej raziskala pomen pogodbenosti delovnih razmerij in same pravne narave PZ. Za lažje prepoznavanje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delavca, sem podrobno izpostavila vse pogodbene obveznosti delavca, ki jih pogodbeni stranki dogovorita v PZ, kot tudi druge obveznosti, med katere spadajo obveznosti delavca, ki izhajajo iz delovne zakonodaje (zakoni, podzakonski akti,….) in iz kolektivnih pogodb. Samo v primeru, če obe pogodbeni stranki dobro poznata medsebojne obveznosti, lahko prepoznata tudi njihove kršitve. Izpostavljena problematika v tej magistrski nalogi povezuje področje delovnega prava s kazenskim pravom. Zaradi posebnosti obravnavane zakonske možnosti, ki obsega ugotavljanje znakov kaznivega dejanja, sem v omejenem obsegu raziskovala kazensko zakonodajo, teorijo in sodno prakso in s tem izpostavila pravila ugotavljanja znakov kaznivega dejanja, ki jih je dolžan spoštovati tudi delodajalec v postopku izredne odpovedi PZ. Spoštovanje navedenih pravil je potrebno, v kolikor želi delodajalec uspešno prestati presojo utemeljenosti svoje odločitve pred delovnim sodiščem. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS je izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi PZ v sodnem postopku presoja zakonitosti izredne odpovedi PZ v okviru odpovednih razlogov in obrazložitvi le-teh, pri tem pa delovno sodišče ne odloča o kazenskopravni odgovornosti delavca, mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti (znaki kaznivega dejanja) določeni v KZ-1 in predvsem tudi, kako jih upošteva oziroma razlaga kazenskopravna teorija in sodna praksa. Ker postopek ugotavljanja znakov kaznivega dejanja v delovni zakonodaji ni določen, so delodajalci v zvezi njim prepuščeni zgolj svoji lastni presoji. Na prvi pogled takšna ureditev izgleda za delodajalca preprosta, analiza sodne prakse pa pokaže, da mora presoja obstoja znakov kaznivega dejanja zadostiti visokim standardom, ki veljajo za ugotavljanje znakov kaznivega dejanja pred delovnim kot tudi kazenskim sodiščem. Ob upoštevanju tovrstne strokovne usposobljenosti ugotovimo, da večina slovenskih delodajalcev z njo ne razpolaga. Po podrobnejši obravnavi problematike, sem prišla do zaključka, da je za uspešno izvedbo tovrstne izredne odpovedi PZ potrebno, s strani delodajalca, strokovno poznavanje tako delovne kot tudi kazenske zakonodaje, teorije in prakse. Obravnavana zakonska možnost izredne odpovedi PZ je v praksi uporabna, v nekaterih primerih s strani delodajalcev tudi uspešno izvedena, vendar ob nezadostnem poznavanju kazenske zakonodaje, za delodajalce precej tvegana, zato bi v prihodnje zakonodajalec moral razmisliti o spremembah.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, pogodbene oziroma druge delovne obveznosti delavca, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, znaki kaznivega dejanja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 676; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

48.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Ključne besede: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1592; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

49.
MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA V MAJHNEM PODJETJU
Jože Eder, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izbira novega sodelavca je zahteven postopek. Napačna odločitev lahko zelo obremeni majhno podjetje. V majhnem podjetju z nekaj zaposlenimi lahko napačna odločitev kritično vpliva na poslovanje, še posebej pri vodstvenih in strokovnih delavcih. Prav zato se moramo planiranja, selekcije in dokončne izbire lotiti nadvse resno. Jasno in natančno moramo opredeliti dela in naloge, vlogo in odgovornosti, sposobnosti, znanja, strokovnost, izkušnje, kompetence, potrebne za uspešno opravljanje dela, premisliti način pridobivanja kadrov in izbirnega postopka. V tem diplomskem delu smo poleg omenjenih vidikov dokaj podrobno raziskali različne vrste oziroma oblike zaposlovanja in dela, ki bi bile najbolj primerne za majhno podjetje. Opravili smo primerjalno analizo stroškov dela, ki bremenijo delodajalca in opredelili tudi kvalitativno primerjavo. Preizkusili smo veljavnost treh hipotez. Na osnovi izsledkov empirične raziskave smo se odločili za varianto zaposlitve novega delavca, ki je po našem mnenju optimalna.
Ključne besede: majhno podjetje, pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, študentsko delo
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 295; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

50.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 492; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici