| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
AKTUALNA VPRAŠANJA SKLEPANJA POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Zeme, 2013, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je atipična oblika delovnega razmerja, ki jo lahko stranki skleneta v zakonsko določenih primerih, trajanje pogodbe pa je časovno omejeno. Namen diplomske naloge je predstaviti zakonsko ureditve pogodbe za določen čas in nadzora nad njeno uporabo, stanja na trgu dela ter razloge za sklepanje in zadnje spremembe obstoječe ureditve. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih, pogodbo za določen čas pa urejajo še številni mednarodni in regionalni dokumenti. Pomemben vir, čeprav neformalni, je tudi sodna praksa. Slovenija ima v primerjavi z Evropsko unijo enega najvišjih delež sklenjenih pogodb za določen čas, pri čemer sem ugotovila, da za takšno stanje ni kriva samo zakonodaja, ampak neustrezen nadzor nad njeno uporabo. Primerjalnopravno gledano, je tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije visok delež sklenjenih pogodb za določen čas, kljub drugačni delovnopravni zakonodaji.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, transformacija, sodna praksa, delež sklenjenih pogodb za določen čas, razlogi za sklenitev, nadzor, spremembe zakonodaje.
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1058; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

32.
SKLEPANJE POGODB O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS
Maja Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: S podpisom pogodbe o zaposlitvi se med delavcem in delodajalcem ustvari delovno razmerje. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas ureja Zakon o delovnih razmerjih kot eno izmed podlag za nastanek delovnega razmerja, vendar z določenimi posebnostmi. Zakon o delovnih razmerjih izhaja iz načela, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema. Ker je vsako leto zaposlitev za določen čas več, smo se odločili, da bomo v magistrskem delu raziskali in analizirali ali se pogodbe o zaposlitvi za določen čas na Javnem zavodu RS za varstvo kulturne dediščine sklepajo v skladu z zakonodajo ter skušali ugotoviti ali se na novo zaposluje za določen ali nedoločen čas. Rezultati magistrske naloge so pokazali, da je sklepanje pogodb za določen čas na Javnem zavodu RS za varstvo kulturne dediščine v skladu z zakonodajo in da se z vsemi novimi delavci sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas na podlagi dopustnega razloga in v skladu s časovno omejitvijo. Reforma trga dela skuša zagotoviti manjši delež zaposlovanja za določen čas tako, da je bilo sprejetih kar nekaj ukrepov za destimulacijo zaposlovanja za določen čas in stimulacijo zaposlovanja za nedoločen čas, vendar je vprašanje, če bodo temu sledili tudi delodajalci.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovno razmerje, delavec, delodajalec
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1418; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

33.
PRIMERJAVA STOPNJE ZADOVOLJSTVA IN MOTIVACIJE MED ZAPOSLENIMI PO POGODBI O ZAPOSLITVI IN ZAPOSLENIMI PREKO KADROVSKE AGENCIJE
Primož Uranič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo primerjali stopnjo zadovoljstva in motivacije med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije v izbranem slovenskem podjetju. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo predstavili teoretične osnove motivacije in zadovoljstva na delovnem mestu. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, različne motivacijske modele ter opisali povezavo med zadovoljstvom in motivacijo. V prvem delu smo predstavili tudi različne načine zaposlovanja, kjer smo še posebej izpostavili zaposlovanje preko kadrovskih agencij. Raziskovalni del smo opravili v podjetju, kjer smo izvedli raziskavo - primerjavo stopnje zaupanja in motivacije med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije. Zanimalo nas je, koliko so delavci na delovnem mestu prodajalec motivirani za delo in kaj jih najbolj motivira. Prav tako smo jih povprašali o tem, kakšna je njihova stopnja zadovoljstva z delom in kolikšno pripadnost čutijo do podjetja, v katerem so zaposleni. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo prišli do podatkov, potrebnih za raziskovalni del magistrskega dela. Pridobljene podatke smo med seboj primerjali glede na način zaposlitve delavcev v izbranem podjetju. Na podlagi z anketo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so zaposleni preko kadrovske agencije bolj motivirani za delo kot zaposleni po pogodbi o zaposlitvi. Izkazalo se je, da so zaposleni najbolj motivirani za pomoč drug drugemu, obenem pa so pripravljeni priskočiti na pomoč v primeru nepredvidenega povečanja dela. Zaposleni preko kadrovske agencije so manj zadovoljni z delom kot zaposleni po pogodbi o zaposlitvi, najnižjo stopnjo zadovoljstva pa so izrazili na področju možnosti za napredovanje. Ugotovili smo, da večjo pripadnost podjetju čutijo zaposleni po pogodbi o zaposlitvi, kar lahko povežemo z delovno dobo delavcev v podjetju. Podjetje je v zadnjih letih zaposlovalo delavce večinoma preko kadrovske agencije, dlje časa zaposleni v podjetju pa jasno čutijo večjo pripadnost podjetju. Ugotovitve raziskave so prav tako pokazale, da ne obstaja statistično pomembna povezava med varnostjo zaposlitve in zadovoljstvo z delom, ne glede na način zaposlitve delavca. Skrb vodstva podjetja za svoje delavce smo ocenili kot izjemno dobro, saj so delavci v povprečju zelo zadovoljni z delom, obenem pa so za delo dobro motivirani. Splošne razlike med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije so bile minimalne.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, pogodba o zaposlitvi, kadrovska agencija, zaposleni
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 1106; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

34.
INSTITUTI ZDR-1 Z NAMENOM POVEČANJA PRAVNE VARNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH OSEB
Tine Hat, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana delovnopravna tematika, in sicer instituti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), katerih temeljni namen je zagotoviti ustrezno stopnjo pravne varnosti delavcev ter drugih kategorij oseb, ki niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. V drugem poglavju zaradi lažjega razumevanja obravnavane problematike pojasnim nekatere temeljne pojme in načela delovnega prava kot sta delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Ker je ZDR-1 razmeroma nov zakon, sem tretje poglavje namenil obravnavi razlogov, ki so privedli do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje ter ugotovil, kako je na spremembe zakona vplivala zakonodaja Evropske unije. Pojasnil sem tudi namene in cilje, ki jih skuša zakon uresničiti ter predstavil nove rešitve, ki jih zakon določa. Četrto poglavje obravnava razmerje med ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami. Opredelil sem nekatere temeljne pojme, kot so kolektivna pogodba in kolektivna pogajanja. V nadaljevanju sem se osredotočil na spremembe določb ZDR-1, s katerimi zakon vpliva na urejanje pravic delavcev v kolektivnih pogodbah, ter poskušal prikazati prednosti in slabosti sprememb glede na položaj delavcev. Peto poglavje predstavlja jedro diplomskega dela, saj so v njem predstavljeni in pojasnjeni bistveni instituti zakona v smislu zagotovitve večje pravne varnosti delavcev. Posamezne institute sem obrazložil in podrobneje pojasnil zakonske določbe, ki glede na prejšnjo delovnopravno zakonodajo pomenijo spremembe v korist delavcev. Ob tem sem želel ugotoviti tudi morebitne pomanjkljivosti oz. slabosti zakonodaje glede na položaj delavcev. Šesto poglavje obravnava dve kategoriji oseb, ki opravljajo delo, vendar niso v delovnem razmerju. Ker je njihov položaj primerljiv položaju delavcev, jim ZDR-1 zagotavlja določeno stopnjo delovnopravnega varstva. V zaključku diplomskega dela je navedena sklepna ugotovitev glede obravnavane tematike, s katero sem podal odgovor na zastavljeno trditev, da ZDR-1 povečuje pravno varnost delavcev in drugih oseb.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, ekonomsko odvisne osebe, agencijsko delo, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, prepoved diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, sprememba delodajalca.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1189; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (779,29 KB)

35.
ANALIZA VIŠINE DAJATEV OD RAZLIČNIH OBLIK PLAČILA ZA DELO
Darja Pogačar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih, ko naša življenja zaznamuje gospodarska kriza, se je povečala pomembnost plačila za delo z delavčevega stališča in višina porabljenih sredstev za plačilo delavca z delodajalčevega stališča. Delodajalec mora gledati na ekonomsko upravičenost zaposlitve novih delavcev. Pri tem so stroški podjetja zelo pomembni. Pri tem je potrebno upoštevati tudi delavčevo stališče. Delavcem so z zakonom zagotovljene minimalne pravice na področju opravljanja dela in plačila za delo. Različne oblike dela pomenijo različne oblike plačil za opravljeno delo. Razlog za razlike v višini izplačila delavcu je v različnih prispevkih in davkih.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, delovno razmerje, delavec, delodajalec, prispevki za socialno varstvo, dohodnina
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 628; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (704,05 KB)

36.
UREDITEV SOCIALNIH ZAVAROVANJ - PRIMERJAVA MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM POSAMEZNIKOM TER POSLOVODNO OSEBO ENOOSEBNE DRUŽBE
Aleš Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je z vidika ureditve socialnih zavarovanj raziskano vprašanje, ali je zakonodajalec s sprejetjem nove ureditve vzpostavil neenako obravnavanje edinega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba enoosebne družbe, v primerjavi s samostojnim podjetnikom, čeprav sta oba v podobnem položaju z vidika upravljanja ter sprejemanja odločitev. V uvodnih poglavjih so predstavljeni pojmi socialna varnost, socialna zavarovanja in statusno-pravna ureditev samostojnega podjetnika ter družbenika poslovodne osebe enoosebne družbe. Obravnavana je tudi sodba Vrhovnega sodišča RS o nedopustnosti sklenitve delovnega razmerja poslovodne osebe in hkrati edinega družbenika s svojo družbo. Nadalje so prikazane zakonske podlage vključitve v socialna zavarovanja, tako za samostojnega podjetnika kot tudi za edinega družbenika poslovodno osebo. Pojasnjene so zavarovalne osnove, s katerimi se določi višina prispevkov socialnih zavarovanj. V zadnjem delu naloge pa je s primerjavo vključitve v socialna zavarovanja argumentirano stališče do primernosti zakonske ureditve sklepanja pogodb o zaposlitvi družbenikov poslovodnih oseb z njihovimi družbami.
Ključne besede: družbenik poslovodna oseba, enoosebna družba, samostojni podjetnik, socialna varnost, socialna zavarovanja, zavarovalna osnova, višina prispevkov, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1009,29 KB)

37.
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA V DRUŠTVIH
Nika Košnjek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja v društvih (za določen čas v trajanju enega do dveh let), in kako se ta odraža na ostalih področjih v življenju zaposlenih. Problem dela v društvih vidimo v tem, da je delo omejeno na eno oziroma maksimalno dve leti pri določenem društvu, kar pomeni, da je zaposleni po tem času znova na začetni točki iskanja zaposlitve. Težava pri tem je, da oseba, zaposlena za določen čas,nima zagotovljene varne prihodnosti in s tem ustaljenega, po možnosti družinskega življenja. Druga težava pa je, da pri takem načinu dela tudi ni možnosti za napredovanje, kar močno vpliva na motivacijo delavcev in njihovo zadovoljstvo pri delu. V teoretičnem delu predstavljamo pojem dela kot ene najvišjih človeških vrednot ter proces zaposlovanja in izbiranja kadrov, z večjim poudarkom na izbiranju in zaposlovanju kadrov v društvih. V empiričnem delu pa je opredeljeno in predstavljeno področje zaposlovanja v društvih. Raziskava je bila izvedena v Društvu Yhd – društvo za teorijo in kulturo Hendikepa. S pomočjo raziskave (ankete med zaposlenimi v Društvu Yhd) pa smo ugotavljali, kako zaposleni v društvih občutijo problematiko zaposlovanja na lastni koži, ter kako in do kakšne mere to vpliva na njihova življenja. Rezultati so pokazali, da zaposlitev za določen čas (enega do dveh let), najbolj negativno vpliva na zmožnost načrtovanja prihodnosti. Zaposleni svoje možnosti pri iskanju nadaljnje zaposlitve ocenjujejokot slabe, izkušnje, pridobljene pri trenutnem delu,pa jim bodo morda pomagale pri prihodnjem iskanju zaposlitve. Plača se jim ne zdi najbolj primerna, ekonomska kriza in zaposlitvena problematika pa najbolj vplivajta na bivalne razmere (stanovanjska problematika) ter na preživljanje dopusta in prostega časa. Nezaposlenost s stališča posameznika torej ne pomeni le izgube sredstev za preživljanje oziroma finančne ogroženosti, temveč tudi prekinitev socialnih stikov, s katerimi je človek vključen v družbo ter deprivacijo psihološke stabilnosti in samospoštovanja.
Ključne besede: društvo, zaposlovanje, pogodba o zaposlitvi, vpliv na življenje, Yhd
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 626; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (986,72 KB)

38.
VPLIV KONFLIKTOV NA VARNOST ZAPOSLITVE V PODJETJU X
Ana Kokalj, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv konfliktov na varnost zaposlitve. Ogrožena varnost zaposlitve pomeni negotovost na delovnem mestu zaradi možne odpovedi delovnega razmerja. Zanimalo nas je predvsem, kakšno mnenje imajo zaposleni v podjetju X glede vpliva konfliktov na varnost zaposlitve, kako pogosto se s konflikti srečujejo in kakšne posledice ti lahko povzročijo.
Ključne besede: konflikti varnost zaposlitve pogodba o zaposlitvi vodja medsebojni odnosi
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 859; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

39.
PRAVNA PODLAGA ZA ZAPOSLITEV IN DRUGE OBLIKE PLAČANEGA DELA V SLOVENIJI
Eva Učakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Delovnopravna zakonodaja se redno spreminja, zato jo je potrebno spremljati. Obravnavana tema vključuje trenutno veljavne predpise na področju delovnih razmerij in del na podlagi pogodb civilnega prava. V tem delu obravnavamo aktivnosti, ki potekajo pred sklenitvijo pogodb za plačano delo, potek sklepanja pogodb, pogodbe za plačano delo, ki so trenutno na voljo v Sloveniji ter prenehanje teh pogodb. Opredeljujemo stranke pogodb, vsebino in obliko pogodb, obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za sklenitev pogodb o zaposlitvi je potrebno izvesti predpisane aktivnosti, ki so določene z Zakonom o delovnih razmerjih-1. Ob izbiri primernega kandidata za opravljanje plačanega dela sledi izbira primerne pogodbe dela in sklep pogodbe, ki se navadno začne s pogajanji strank pogodbe, sledi sestava ponudbe pogodbe, ki ima določen rok veljavnosti in na koncu sklep pogodbe o delu, če se obe stranki strinjata. Pogodbe o zaposlitvi se praviloma sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vendar Zakon o delovnim razmerjih-1 navaja še izjeme: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnikom, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci. Na ravni dejavnosti se sklepajo kolektivne pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe za delo na podlagi civilnega prava, temeljijo predvsem na določbah Obligacijskega zakonika. Omogočajo delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev ter študentov in dijakov, osebnega dopolnilnega dela, samozaposlovanja, kmetijskega gospodarjenja in mrežnega marketinga. Nepoznavanje in nespoštovanje zakonov in predpisov dela lahko vodi do dela na črno, ki je prepovedano. Nedoločenost zakonskih predpisov pogodb dela na podlagi civilnega prava vodi v prekarnost dela.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, civilno pravo, pogodbe za delo, delo na črno, plačano delo, kolektivna pogodba
Objavljeno: 07.03.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

40.
INSTITUT ZAČASNEGA IN OBČASNEGA DELA V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Ines Kramer, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava začasno in občasno delo kot eno izmed oblik fleksibilnega dela, ki se praviloma opravlja zunaj delovnega razmerja. V Sloveniji je bilo v preteklih letih začasno in občasno delo predmet urejanja več zakonov, ki naj bi celovito in enotno uredili to področje dela. Naposled se je zakonodajalec lotil urejanja kratkotrajnih oblik dela po segmentih, glede na posamezno skupino upravičencev. Z Zakonom o urejanju trga dela je uspešno vpeljal in uredil začasno in občasno delo upokojencev, ki slednjim od 1. julija 2013 dalje omogoča ponovni vstop na trg dela, brez poseganja v njihove pokojnine ali upokojenski status. Posebnost tega dela je, da kljub temu, da lahko pri njem obstajajo elementi delovnega razmerja, ne temelji na pogodbi o zaposlitvi, ampak na pogodbi civilnega prava. Na področje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je zakonodajalec korenito posegel z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Z vključitvijo študentskega dela v sistem socialnih zavarovanj, od 1. februarja 2015 dalje, se je slednje približalo ostalim oblikam dela. Z vidika stroškovne obremenitve tako ne predstavlja več nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve, opravljeno delo pa se dijakom in študentom preračuna v zavarovalno dobo v sorazmernem delu. Še zmeraj ostaja na področju študentskega zaposlovanja odprtih veliko področij, ki jih bo potrebno v prihodnosti urediti. Glede na potek reform na področju začasnega in občasnega dela, menim, da lahko v prihodnosti pričakujemo vpeljavo in pravno ureditev nove oblike kratkotrajnega dela, namenjeno brezposelnim osebam. Kratkotrajno delo se lahko opravlja tudi na drugih pravnih podlagah, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa tudi na podlagi podjemne in avtorske pogodbe, v kolikor delo ne vsebuje elementov delovnega razmerja. S primerjavo dela na različnih pravnih podlagah ugotavljam prednosti in pomanjkljivosti posamezne oblike dela, pri kateri obliki dela so pravice osebe, ki opravlja delo najbolj zaščitene in katera oblika dela predstavlja najmanjši strošek za delodajalca. Začasno in občasno delo mora biti ustrezno pravno urejeno. To pomeni, da mora ob veliki meri fleksibilnosti, ki jo ta oblika dela nudi delodajalcem, biti zagotovljena primerljiva socialna varnost šibkejši stranki znotraj tega razmerja. Prav tako se z ustrezno ureditvijo tega dela lahko uspešno omejuje zaposlovanje na črno, odpravlja problem segmentacije na trgu dela, z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov pa se preprečuje zloraba kratkotrajnih oblik dela na škodo rednih delovnih razmerij.
Ključne besede: začasno in občasno delo, delo upokojencev, študentsko delo, pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o delu, avtorska pogodba
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 447; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (897,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici