| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6042; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

22.
PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA MLADIH RAZISKOVALCEV
Silva Bodanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti opredeljuje raziskovalca kot fizično osebo, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost. Čeprav zakon pojma mladi raziskovalec ne definira, je v raziskovalni sferi poznan pojem oziroma program »Mladi raziskovalci«. Kot instrument znanstvene politike v Republiki Sloveniji se program »Mladi raziskovalci« izvaja že od leta 1985, ko je tedanja Skupščina RSS odobrila financiranje usposabljanja prvim mladim raziskovalcem. Rezultat programa je vrsta uveljavljenih doktorjev znanosti, ki delujejo doma in po svetu. Gre za program financiranja podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti. Program »Mladi raziskovalci« je izdatno prispeval k dvigu raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih in programskih skupin. Njegov osnovni namen je financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah s ciljem, da se obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v raziskovalnih organizacijah, poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje programov javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov ter da se poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja. Povečanje števila raziskovalcev je predvsem posledica stalnega dotoka ustrezno usposobljenih mladih raziskovalcev na področje raziskav in razvoja. Mladi raziskovalci so tisti podiplomski študentje, ki so z namenom pridobitve znanstvenega naziva 'doktor znanosti' vključeni v raziskovalno delo na raziskovalnih programih, temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih, so v rednem delovnem razmerju za določen čas, sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji se poleg programa »Mladi raziskovalci« izvaja tudi program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«. Zadnja štiri leta ta program izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preko Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije. S programom se želi pridobiti kakovostne človeške vire na področjih, kjer slovensko gospodarstvo potrebuje nova znanja za razvoj visokotehnoloških in inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev. Del sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti krije tudi Evropska unija.
Ključne besede: mladi raziskovalec, mladi raziskovalec iz gospodarstva, mentor, podiplomski študij, raziskovalno delo, doktorat znanosti, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, javni uslužbenec
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 1917; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

23.
SPREMEMBA DELODAJALCA V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Janja Založnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Institut spremembe delodajalca je na ravni Evropske unije urejen z Direktivo 2001/23/ES, v slovenskem pravnem redu pa je po njenem vzoru urejen v Zakonu o delovnih razmerjih. Tudi Velika Britanija je kot članica Unije morala implementirati Direktivo, in sicer je to storila s predpisom Transfer of Undertakings (protection of employment) Regulations 1981 imenovanim TUPE, spremenjenim 2006. Poleg navedenih predpisov upoštevam v svojem delu sodno prakso Sodišča EU ter prakso Vrhovnega sodišča RS. Namen predpisov je varovanje delavcev na način, da se jim zagotovijo ohranitve pravic, kot so jih imeli pred spremembo delodajalca oziroma pred prenosom podjetja. Razlago posameznih določb Direktive je na podlagi postopka predhodnih vprašanj v številnih primerih podalo Sodišče EU tudi v novejših primerih, temeljna vprašanja pa so se pojavila že prej. Preko primerov bom tako razložila pojme, za katere se v praksi dostikrat porajajo vprašanja, saj v določbah ni mogoče navesti in predvideti vseh možnih situacij.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, ohranitev identitete, poslabšanje pravic delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi, kolektivna pogodba, odklonitev prehoda, stečaj, obveščanje delavskih predstavnikov, odgovornost delodajalca
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2996; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (437,83 KB)

24.
ANALIZA OBLIK DELA PO ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH IN ZAKONU O UREJANJU TRGA DELA
Rajko Motaln, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pogodbami o zaposlitvi in oblikami del in jih primerjali med sabo ter ugotavljali prednosti in slabosti posameznih pogodbenih razmerij in oblik del pri obeh pogodbenih strankah. Z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ureja področje dela, se pravice delavca znižujejo. Pogodbeno razmerje za nedoločen čas in pogodbeno razmerje s poslovodnimi osebami, prokuristi in vodilnimi delavci še vedno daje zaposlenemu največ pravic in ugodnosti iz delovnega razmerja in s tem tudi najvišjo stopnjo socialne varnosti, navkljub temu da ZDR-1 zmanjšuje nekatere pravice in ugodnosti delavca v delovnem razmerju (odpovedni rok, odpravnina, čakanje na delo, potni stroški). Delo za določen čas in agencijsko delo ter študentsko delo pa predstavljata negotove oblike dela. Tukaj gre predvsem za kratkoročne zaposlitve, s katerimi si predvsem mladi ne morejo načrtovati varne prihodnosti, družine, zato bi se v Sloveniji morale vzpodbujati predvsem zaposlitve za nedoločen čas. Podjemna pogodba ima širok spekter uporabe, zato lahko preko podjemne pogodbe opravljajo delo tako redno zaposleni kot študenti in pa tudi upokojenci. Podjemna pogodba ima veliko prednosti in nekaj pomanjkljivosti. Za upokojenca je boljša oblika zaposlitve kot pogodba o začasnih in občasnih delih, ki vsebuje veliko omejitev tako za delavca kot tudi za delodajalca.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, delavec, študent, upokojenec, delodajalec, pogodbeni stranki, delovno razmerje, ZDR-1, ZUTD
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 837; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (562,58 KB)

25.
PRIMERJAVA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH RS Z DANSKO ZAKONODAJO
Edita Čoroli, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo vključila v njen integracijski proces. Ta proces prinaša veliko sprememb, ne le političnih in ekonomskih, ki so najbolj izpostavljene, ampak tudi na drugih področjih. Diplomsko delo obravnava delovno področje in to v primerjanju dveh držav, Republike Slovenije in Kraljevine Danske. Skozi primerjavo teh dveh pravnih sistemov se ne moremo izogniti tudi Evropski uniji, saj je prav ona pripomogla k težnji po oblikovanju skupnih politik. Evropsko pravo vedno bolj oblikujejo nacionalna prava, tudi na področjih, ki so v domeni nacionalnih interesov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, delovni čas, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, kolektivno delovno pravo
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 1968; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (776,48 KB)

26.
POSEBNOSTI DELOVNEGA RAZMERJA PRI MANJŠIH DELODAJALCIH
Simona Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za manjšega delodajalca se v naši delovnopravni ureditvi šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Uvrstitev delodajalca v kategorijo manjših delodajalcev je pomembna, saj zakon zanje predvideva nekaj posebnosti pri urejanju delovnih razmerij, oziroma zanje določa manjše obveznosti v primerjavi z večjimi delodajalci. Olajšave oziroma posebne ureditve pri nekaterih institutih v Zakonu o delovnih razmerjih so rezultat pogajanj socialnih partnerjev in zavedanje, da so manjši delodajalci najranljivejša skupina med delodajalci, saj ti niso samo pomanjšava velikih podjetij in jih je potrebno upravljati na drugačen način. Zakon o delovnih razmerjih je za manjše delodajalce posebej uredil področje sklenitve pogodbe o zaposlitvi, kjer zanj ne veljajo pravila o splošnem aktu, ki opredeljuje pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, lahko tudi sklepa pogodbe za določen čas brez omejitev, ki veljajo za večje delodajalce, pri redni odpovedi mu ni potrebno preveriti ali lahko delavca zaposli na drugo delovno mesto, drugačni pa so tudi odpovedni roki. Vse naštete ugodnosti, ki jih zakon predvideva za manjše delodajalce so le minimum pravic delodajalcev, pri tem pa navadno ne določa obsega posamezne pravice, prav tako ne upošteva posebnosti v dejavnostih in posebnosti pri posameznih delodajalcih. Socialnim partnerjem prepušča morebitno zviševanje ravni pravic delavcev in dodatno urejanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Ključne besede: manjši delodajalec, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, kolektivna pogodba
Objavljeno: 11.05.2012; Ogledov: 2269; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

27.
UTEMELJEN RAZLOG ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR-1
Aleš Kaučič, 2015, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu predstavljam institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter odpovedne razloge, ki samo odpoved utemeljujejo. Hkrati te razloge primerjam z razlogi, zaradi katerih je odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Za lažji prikaz in razumevanje instituta odpovedi pogodbe, kot ta poteka v praksi, analiziram nekaj praktičnih primerov odločitev sodišč, sprejetih v sporih glede zakonitosti oziroma utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga, poslovnega razloga ter razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, ki so vsekakor tudi najpogostejši razlogi odpovedi. V diplomski nalogi institut odpovedi, kakor je ta določen v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), primerjam z njegovo ureditvijo v prej veljavni zakonodaji s področja delovnih razmerij in z mednarodnimi predpisi s tega področja, kot je Konvencija MOD št. 158 o prenehanju zaposlitve na pobudo delodajalca, s predpisi Evropske unije ter z akti, ki jih je na tem področju sprejel Svet Evrope.
Ključne besede: odpoved pogodbe o zaposlitvi, utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, neutemeljeni razlogi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, primerjava z mednarodnimi pravnimi viri, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 535; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (892,11 KB)

28.
POJEM DELOVNEGA RAZMERJA ( IN NJEGOVA RAZMEJITEV OD OSTALIH OBLIK DELA)
Marija - Mojca Bohl, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v pričujočem diplomskem delu opredeljuje pojem delovnega razmerja in njegove elemente, ki so bistveni za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v praksi. Nadalje predstavlja rešitve, ki izhajajo iz Priporočila MOD št. 198 o delovnem razmerju in opisuje delovanje organov EU na delovnopravnem področju. V nadaljevanju obravnava razmejitev delovnega razmerja od ostalih oblik dela, s katerim je mogoče preprečiti poskuse prikrivanja delovnega razmerja. S slovensko sodno prakso prikazuje dokazovanje obstoja (elementov) delovnega razmerja. Prav tako pa opredeljuje pojem delovnega razmerja v nemškem pravnem sistemu in ga v ključnih točkah primerja s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: elementi delovnega razmerja, delovno razmerje, delavec, Priporočilo MOD, pogodba o zaposlitvi, civilnopravna pogodba
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1939; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (980,69 KB)

29.
PREJEMKI DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Rok Selinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni prejemki delavcev v zasebnem sektorju. Področje prejemkov delavcev že od nekdaj velja za občutljivo družbeno in gospodarsko področje tako s socialnega kot z ekonomskega vidika. Delavec in delodajalec morata za opravljanje dela skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri se stranki dogovorita, da delavec proda svojo delovno moč ali delovno znanje delodajalcu za plačilo, ki je dogovorjeno s pogodbo. Prejemki iz zaposlitve delavcem predstavljajo osnovo za življenje, saj so v večini primerov glavni redni vir dohodka posameznika, ki ga potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je plačilo za delo nekompleksna, nezahtevna in manj pomembna kategorija delovnega prava, temu ni tako, saj je potrebno z različnimi akti zagotoviti pravično, redno in dostojno plačilo vsakemu delavcu. Predstavil bom slovensko plačno zakonodajo, temelje oziroma osnovo za pridobitev prejemkov, podrobneje navedel, kaj sestavlja prejemke, prikazal varstvo teh in naredil nazorno primerjavo slovenske delovno pravne zakonodaje z avstrijsko in hrvaško zakonodajo.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, plača, minimalna plača, nadomestilo plače, dodatki k plači, kolektivna pogodba
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 1288; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (900,48 KB)

30.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi v javni upravi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marinela Zubak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali različne načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev in jih primerjali z ureditvijo v gospodarstvu. Položaj javnih uslužbencev urejata dva temeljna zakona: Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. Ugotovili smo, da se za javne uslužbence v celoti uporablja ureditev iz splošne delovne zakonodaje le za postopek izredne odpovedi in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri ostalih načinih odpovedi obstajajo izjeme zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev, ki jih je potrebno upoštevati pri postopkih podajanja odpovedi pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev. Primerjali smo tudi pravice javnih uslužbencev v primerjavi s pravicami zaposlenih v zasebnem sektorju ter ugotovili, da so pravice javnih uslužbencev dobro varovane. Izjema velja pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti, kjer javni uslužbenci niso upravičeni do odpravnine. V zaključnem delu diplomskega dela smo primerjali dosedanje ukrepe Vlade Republike Slovenije za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in ugotovili, da je zaposlitev v javni upravi še vedno relativno varna, ker se odpoved zaposlitve iz poslovnega razloga zelo redko uporablja. Število javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem sektorju, še vedno narašča (z izjemo javnih uslužbencev v državni upravi), zmanjšanje števila uslužbencev pa poteka preko mehkih metod, predvsem s pomočjo upokojevanja in nepodaljšanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Ključne besede: delovno pravo, delovna razmerja, javna uprava, zaposleni, pogodba o zaposlitvi, prenehanje, odpoved, varčevalni ukrepi, ZUJF, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2013; Ogledov: 2895; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (550,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici