| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
ZAPOSLOVANJE V JAVNI UPRAVI
Sonja Jeršin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek zaposlovanja v javni upravi po Zakonu o javnih uslužbencih od začetne stopnje, ki pomeni izkazan povečan obseg dela, ustrezno sistemizirano delovno mesto in zadostna finančna sredstva, pa do stopenj izpeljave postopkov iskanja ustreznih kadrov, izbire kandidatov in sklenitve same pogodbe o zaposlitvi. Če želimo razumeti trenutno situacijo, je dobro poznati tudi zgodovino in primerjalne sisteme drugih držav. Prav zato je del diplomskega dela namenjen tudi tem vsebinam. Ker pa vedno v obstoječem sistemu obstajajo pomisleki in nelogičnosti, je poudarjenih tudi nekaj primerov odločitev dvostopenjskega organa in sodb ter primerjava postopka s splošno delovnopravno zakonodajo. Splošen vtis in ugotovitev je, da bo zakonodajalec ob nekaterih že spoznanih ugotovitvah moral težiti k spremembi zakonodaje na tem področju.
Ključne besede: Javna uprava, javni uslužbenec, strokovno tehnično delovno mesto, uradniško delovno mesto, položajno delovno mesto, interni natečaj, javni natečaj, pogodba o zaposlitvi.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5045; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

12.
KONKURENČNA KLAVZULA
Rok Kikel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje po prenehanju delovnega razmerja, da določen čas ne konkurira bivšemu delodajalcu. Institut konkurenčne klavzule je prikazan od začetka slovenske ureditve ter do danes. Dodana je tudi sodna praksa, ki prikazuje kakšni so pogoji za vzpostavitev takega dogovora, kakšne so obveznosti enega in drugega pogodbenega partnerja ter v kakšnih primerih konkurenčna klavzula ne velja oziroma kdaj preneha. Poleg tega pa je za spoštovanje konkurenčne klavzule določeno tudi nadomestilo, ki pripada delavcu, in obratno za nespoštovanje konkurenčne klavzule tudi predvideno denarno nadomestilo za škodo delodajalcu. Za primerjavo tega instituta pa sem primerjal institute v Veliki Britaniji, ki pripada drugemu pravnemu sistemu kot pa Slovenija.
Ključne besede: konkurenčna klavzula, denarno nadomestilo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3968; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (376,82 KB)

13.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5237; Prenosov: 643
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

14.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Nataša Prosenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz razloga nesposobnosti kot enega izmed načinov prenehanja delovnega razmerja. Odpoved iz razloga nesposobnosti je oblika redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer delovno razmerje preneha po preteku odpovednega roka. Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve le te in je skladna s temeljnima mednarodnima dokumentoma, s Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) s spremljajočim Priporočilom št. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na pobudo delodajalca in z Evropsko socialno listino. Slovenska delovnopravna zakonodaja določa, da nesposobnost nastopi v primerih, ko: - delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno; - delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Posledica je, da delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovljena nesposobnost, tako dejanska — subjektivna kot objektivna, je po slovenski delovnopravni zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju vsebine razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti imajo ključno vlogo sodišča, ki v konkretnih primerih presojajo, ali je odpoved utemeljena in tako zakonita. Primerjalno gledano je avstrijski pravni red glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s posameznimi izjemami, v osnovi podoben slovenskemu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: delovno pravo – pogodba o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljeni razlogi – razlog nesposobnosti – postopek ugotavljanja nesposobnosti – odpovedni roki – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 7260; Prenosov: 1078
.pdf Celotno besedilo (376,09 KB)

15.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH DEL
Natalija Berk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, ki jo določata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ob tem je vključena tudi mednarodna ureditev in domača sodna praksa, ki se nanaša na naslovno temo. Zakon o delovnih razmerjih uvršča pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del med atipične pogodbe o zaposlitvi. Gre za pogodbo, ki je tesno povezana z ukrepi države v okviru opravljanja dela brezposelnih oseb oziroma aktivne politike zaposlovanja. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti podrobneje opredeljuje javna dela in določa posebnosti glede plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del. Za vse druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, napotuje na uporabo Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Diplomsko delo vsebuje poglavje z naslovom Aktivna politika zaposlovanja, katere temeljni namen je zagotavljanje ekonomske aktivnosti in zaposljivosti čim večjemu krogu posameznikov. Vključuje programe zaposlovanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest. Pomemben del predstavljajo javna dela, katerim je namenjeno posebno poglavje, ki podrobno opredeljuje ureditev in posamezne pojme. Ob koncu diplomskega dela je predstavljena ureditev javnih del na Hrvaškem in primerjava s slovensko ureditvijo.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del, brezposelne osebe, aktivna politika zaposlovanja, delovno razmerje, javna dela
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 3742; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (435,42 KB)

16.
DELOVNO-PRAVNI POLOŽAJ ŠPORTNIKA
Ksenija Pinter, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delovno-pravni položaj športnikov. Temeljna pozornost in razprava sta posvečeni vprašanju, ali obstajajo elementi delovnega razmerja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih v razmerju med športnikom in športnim klubom in ali športniki v Sloveniji izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa delavca. Pri tem avtorica ugotavlja, da bi bilo potrebno upoštevati posebnosti športa kot specifične družbene dejavnosti in omogočiti veljavno sklepanje pogodb o zaposlitvi, z drugačno ureditvijo določenih pravic in obveznosti za športnike. Vseh institutov delovnega prava za ta razmerja namreč ni mogoče uporabiti. V nadaljevanju je prikazan položaj športnikov v Evropski uniji. V tem smislu so analizirane sodbe Sodišča Evropske unije, ki segajo na področje športa in so povezane z uresničevanjem načela prostega gibanja delavcev ter prepovedjo diskriminacije. Prikazana pa je tudi ureditev položaja športnikov v posameznih državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: Športnik, šport, športni klub, pogodba o zaposlitvi, elementi delovnega razmerja, posebnosti športa, Evropska unija.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1853; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (737,14 KB)

17.
PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS
Petra Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas. Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi za določen čas, fleksibilne oblike zaposlitve, pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, objektivni razlogi, delodajalci, sodna praksa.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3361; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (442,87 KB)

18.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Teo Kos, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas spada med tako imenovane atipične ali posebne pogodbe o zaposlitvi. Razlika od tipične torej pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas se razlikuje po tem, da je čas trajanja pogodbe časovno omejeno in preneha z potekom tako določenega časa. V Slovenije je pogodba o zaposlitvi za določen čas zelo razširjena in tako spada Slovenija med sam vrh Evropske unije glede zaposlenih za določen čas. Institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas v Republiki Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki izhaja iz načela, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema. Tako bom v diplomskem delu predstavil kako so urejena delovna razmerja v Republiki Sloveniji na poudarku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter kako je urejena problematika zaposlitve za določen čas v nekaterih drugih evropskih državah.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovno razmerje, pogodbene stranke, razlogi za sklenitev
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3282; Prenosov: 425 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

19.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Martina Zorko, 2010, magistrsko delo

Opis: Pravni red Republike Slovenije je v zadnjih desetletjih z vidika posegov v organizacijo države in pravne ureditve prestal neverjetne spremembe. To je posledica velikih sprememb temeljev političnih in gospodarskih razmerij ter produkcijskih odnosov. Te spremembe so pomembno vplivale na pravni status organizacij, na katerih se je oziroma se opravlja delo, ter posledično na delovna razmerja. Eno od ključnih področij, ki povezujejo tematiko pravnega statusa in tematiko delovnih razmerij, je področje sistema upravljanja, nadzora in vodenja organizacije, v kateri se opravlja delo. Te velike spremembe se kažejo v predpisih, ki urejajo tematiko organov organizacije, skratka njihov pravni položaj v širšem pomenu besede. Ob vprašanju, ali gre pri vodenju, ki je posebna vrsta človekovih dejavnosti, s pravnega vidika za opravljanje dela ali funkcije, ali morda za obe pravni kategoriji, je treba pred presojo tega vprašanja proučiti tudi druge strokovne vidike omenjene človekove dejavnosti. Te dejavnosti so v prvi vrsti odvisne od narave, poslanstva in posebnih značilnosti sodobnih organizacij, v katerih se izvaja vodenje. Sodobna družba je ustanovljena in deluje zaradi zadovoljevanja potreb nosilcev različnih interesov udeležencev v tej družbi. S tega vidika so poslovni uspeh oziroma cilji družbe najpomembnejši rezultat delovanja tovrstne organizacije. Po določilih 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je navedena zahteva, da delavci opravljajo delo po navodilih in nadzoru delodajalca. Pravilo, ki omenja to zahtevo, je temelj delodajalčeve direktive in disciplinske oblasti nad delavci, ki ju lahko uresničuje sam neposredno ali preko poslovodnih organov. Vsebina te oblasti je, da poslovodni organ delavcem odreja delo v okvirih, ki so določeni z zakonom, z viri avtonomnega prava ter s pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je upravičen delavcu izdajati navodila, kaj in kako je potrebno opraviti delo, delavec pa je dolžan to upoštevati. Izvajanje odredb in navodil nadzira poslovodni organ, ki zaradi obrambe interesov delodajalca proti delavcu lahko represivno ukrepa. Čeprav pravice poslovodnega organa pri odločanju o zaposlovanju, pravicah, obveznosti in odgovornosti zaposlenih načeloma ne moremo označiti kot pristojnost le-tega, zakon namreč določa nekatere omejitve, ki jih mora delodajalec oziroma poslovodni organ pri odločanju o pravnem položaju delavca upoštevati. Gre za z zakonom določene obveznosti, ki so meje in okvir delodajalčeve oblasti. Med take obveznosti spada tudi dolžnost delodajalca oziroma poslovodnega organa, da spoštuje pravne norme, ki urejajo delovno pravo. S pričetkom veljavnosti ZDR iz leta 2003, se je spremenil postopek prenehanja delovnega razmerja, kakor tudi vloga delodajalca oziroma poslovodnega organa, in sicer veljavna delovno-pravna ureditev določa norme za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca kot tudi odpoved s strani delodajalca. Med razvojem delovnega prava se je spreminjala tudi vloga delodajalca v primeru prenehanja delovnega razmerja. Do leta 2003 delodajalec ni imel neposrednega vpliva na prenehanje delovnega razmerja v primeru kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je o ukrepu odločala disciplinska oziroma drugostopenjska t.i. pritožbena komisija. V primeru, če se delavec ni strinjal z izrekom disciplinske komisije, je lahko uveljavljal varstvo svojih pravic v sami organizaciji, t.j. pred pritožbeno komisijo. Šele po obravnavi primera pred pritožbeno komisijo je lahko delavec na podlagi Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR) vložil tožbo na pristojno sodišče. Če primerjamo institut disciplinskega postopka, lahko ugotovimo, da se je bistveno spremenil, in sicer veljaven zakon ne pozna več razloga prenehanja delovnega razmerja na podlagi disciplinskega ukrepa v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti. Glede na sedaj veljaven pogodbeni odnos, lahko v primeru, če katera stranka krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, nasprotna stranka odpo
Ključne besede: delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, odpoved, zakon.
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 2767; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (690,52 KB)

20.
PODJEMNA POGODBA
Željka Avrić Peršin, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno pogodbo oziroma kakšno drugo pogodbo civilnega prava. Za podjetnika je ugodneje (saj mu ni potrebno plačevati prispevkov in tudi sicer podjemnik ne uživa pravic iz delovnega razmerja), da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar zakonodaja vsebuje omejitve, da podjemnik ne sme biti osebno in nepretrgoma opravljati dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ker se v tem primeru izkazuje delovno razmerje in ne podjemno razmerje. V raziskavi, opravljeni med zaposlenimi v gradbeništvu in gostinstvo, sem ugotovila, da jih večina dela na podlagi podjemne pogodbe in ne pogodbe o zaposlitvi. Prav tako pa je tudi zanimiva ugotovitev, da nekateri delajo brez vsakršne pogodbe, kar kaže na kršitev zakonodaje tega področja.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, fleksibilnost zaposlitve, varstvo delavcev.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 3439; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (528,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici