Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole zahteva ustrezno prilagajanje učnega okolja, nudenje podpore in zagotavljanje pogojev, ki omogočajo optimalno vključevanje v šolski prostor. Ključno vlogo pri tem ima dodatna strokovna pomoč, ki mora biti strokovno načrtovana, individualno prilagojena potrebam otroka in kakovostno izpeljana. Čeprav se pomoč večinoma odvija v odnosu med otrokom in strokovnim delavcem, imajo izredno pomembno vlogo tudi starši. Posebej pri dodatni strokovni pomoči je pomembno enakovredno sodelovanje oziroma partnerski odnos med starši in šolo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju, izmenjavi informacij in oblikovanju skupnih ciljev. Namen magistrske naloge je raziskati pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 105 staršev. Ključne ugotovitve kažejo, da starši zaznavajo pozitiven vpliv dodatne strokovne pomoči na socialni in učni napredek otroka. Prav tako so večinoma zadovoljni s sodelovanjem z izvajalcem pomoči, saj ta pravočasno odgovori na njihova vprašanja, upošteva njihove predloge in jih spodbuja pri delu doma. Raziskava je pokazala, da so starši zaradi dodatne strokovne pomoči bolj pomirjeni in bolje razumejo otrokove potrebe. Kljub temu pa kar tretjina anketiranih poroča o konkretnih ovirah pri dostopu in urejanju dodatne strokovne pomoči.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, osnovna šola, pogled staršev, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Ključne besede: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 53
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: Filmski turizem je hitro rastoča oblika pop-kulturnega turizma, pri katerem filmski turisti obiščejo filmsko destinacijo z željo, da doživijo oziroma podoživijo filmsko zgodbo. Izhajajoč iz predpostavke o pomembni vlogi medijskih reprezentacij za turizem oz. vse večjemu prepletu medijskih in turističnih praks danes, smo se v zaključnem delu osredotočili na kriminalistični žanr in reprezentacijo pokrajine v njem. Na začetku so predstavljeni filmski turizem, družbeno-kulturni pogoji, ki so pripomogli k njegovi uveljavitvi, koncepta medijske reprezentacije in turističnega pogleda. Namen raziskave je bil prepoznati pomene in vloge pokrajine v slovenski TV-seriji Jezero in opredeliti, kako reprezentacije pokrajine oblikujejo turistični pogled. Izvedena je bila multimodalna analiza epizod, ki se je sistematično osredotočala na posamezne načine premikanja detektiva skozi pokrajino in analizirala, kako je pokrajina v teh sekvencah upodobljena s pomočjo različnih semiotičnih sistemov. Skozi analizo epizod smo identificirali različne pomene pokrajine, ki jih konstruira serija: pokrajina kot sredstvo za sproščanje oz. pobeg iz vsakdana, vir nevarnosti in skrivnostnosti ter vir kontemplacije in novih moči. Ugotovili smo, da ima pokrajina v seriji pomembno vlogo: je gradnik atmosfere, vzdušja ter čustev, služi kot motivacija in kot umestitev fikcijske zgodbe v resničnostni svet, posledično njene podobe v seriji pomembno usmerjajo turistični pogled.
Ključne besede: filmski turizem, pop kultura, turistični pogled, kriminalni žanr, TV-serija Jezero, hiperrealnost, pokrajina, multimodalna analiza
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 765; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Ključne besede: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1023; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Razumevanje koncepta enačaja v algebri učencem predstavlja mnogo težav, zato smo se v magistrski nalogi odločili preučiti, kako uspešno slovenski osnovnošolci razumejo pomen enakosti, kaj jim predstavlja enačaj, in njihove rezultate primerjati z rezultati portugalskih osnovnošolcev. Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo delovnih listov, na katerih je bilo podanih osem enačb seštevanja. V raziskavi smo zajeli 230 učencev Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Prvošolcev je bilo 42, drugošolcev 37, tretješolcev 37, četrtošolcev 40, petošolcev 38 in šestošolcev 36. Preverili smo razumevanje pomena enačaja pri učencih glede na razred, najpogosteje podane odgovore pri posamezni nalogi ter uspešnost pri posamezni nalogi glede na matematično znanje učencev. Ugotovili smo, da učenci bolje razumejo pomen enačaja pri enostavnih tipih enačb, učenci višjih razredov (druga triada) pa celotno gledano bolje razumejo pomen enakosti kot učenci nižjih razredov. Večina učencev dojema znak za enakost v operacijskem smislu, kar pomeni, da vidijo enačaj kot »navodilo«, kateremu mora slediti odgovor. Rezultati razumevanja enačaja so pri učencih z višjo oceno matematičnega znanja boljši, pri čemer smo ugotovili, da se statistično značilne razlike glede na oceno matematičnega znanja pojavijo predvsem pri težjih tipu enačb. Nadalje smo ugotovili, da med slovenskimi in portugalskimi osnovnošolci ni večjih razlik v razumevanju pomena enačaja, saj so v večini primerov delali podobne napake. Vendarle pa je možno opaziti, da imajo portugalski učenci prve triade pri določenih primerih večji delež pravilno podanih odgovorov v primerjavi s slovenskimi. Iz tega lahko sklepamo, da morda učitelji na Portugalskem dajejo večji poudarek na dojemanje enačaja že pri učencih v nižjih razredih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: enačaj, dojemanje enačaja, enakost, algebra, aritmetika, operativni pogled, relacijski pogled.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1568; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,86 MB)