Search the digital library catalog

Abstract: Inoviranje v podjetjih je pomembno za obstoj, rast in napredovanje podjetja, pomembno pa je tudi, da so različne metode inovacij in obseg njihove uporabe v podjetjih različno zastopani. Metode inoviranja so močno prisotne v nekaterih panogah, npr. v avtomobilski, elektro- in farmacevtski industriji in podobno. Velika, uspešna podjetja tudi pri svojem oglaševanju in aktivnostih za krepitev svoje blagovne znamke javno objavljajo rezultate lastne inovativnosti. To jim še dodatno krepi ugled. Vendar pa vsa podjetja niso enako poslovno uspešna. Podjetja se lahko v svojem življenjskem ciklu srečujejo z različno uspešnimi obdobji. Po ustanovitvi podjetja navadno nastopi obdobje razmaha, uspešnega poslovanja in rasti po merilih, kot so število zaposlenih, prihodki iz prodaje in višina dobička. Obdobju pozitivne rasti in dobrih poslovnih rezultatov pa lahko sledi obdobje krize, ki se ga nekatera podjetja zavedejo že ob prvih znakih, druga pa ga prepoznajo pozno, včasih prepozno. Kriza se lahko izkaže v blažji ali težji obliki. Ena najtežjih oblik krize v podjetju je insolventnost. Na vprašanje, zakaj je podjetje zašlo v krizo, navadno ni preprostega odgovora, dejavnikov je čedalje več. Ali je lahko odsotnost metod inoviranja, če je intenzivno inoviranje navadno povezano z uspehom podjetja, razlog za nastanek krize? Bližajoča se in dejanska insolventnost v povezavi z metodami inoviranja je v tej raziskavi v središču pozornosti. Insolventnost za podjetje pomeni krizno situacijo, v kateri se je treba odzvati v smeri odprave insolventnosti in ponovne vzpostavitve pozitivnih trendov v poslovanju. Izbrani vidik obravnave v tej raziskavi je vprašanje, katere inovacije lahko pomagajo insolventnemu podjetju, da se reši iz krizne situacije, in kako. Edini postopek zaradi insolventnosti, ki je namenjen prestrukturiranju podjetja z namenom, da preživi, je prisilna poravnava (osnovna ali poenostavljena prisilna), ki je lahko uspešna le, če aktivnosti sprožimo pravočasno. Postopek prisilne poravnave natančno opredeljuje ZFPPIPP, vendar o inoviranju ne pove ničesar. V magistrski nalogi sem povezavo med postopki inoviranja in prisilno poravnavo proučila na primeru podjetja Beti, d. d. Podjetje je zašlo v insolventnost, reševalo pa jo je s postopkom prisilne poravnave. Proučila sem, ali so bile metode inoviranja v podjetju prisotne že pred nastopom insolventnosti ali šele pozneje med izvajanjem postopka prisilne poravnave. Preverila sem, ali so metode inoviranja pripomogle k pravočasni zaznavi insolventnosti in k večji uspešnosti postopka prisilne poravnave. V Poslovnem registru Slovenije (eObjave v postopkih insolventnosti) sem na vzorcu 37 podjetij z uporabo računovodskih izkazov preverila prisotnost nekaterih metod inoviranja. Na podlagi rezultatov vzorčnih podjetij in podjetja Beti, d. d., sem ugotavljala veljavnost postavljene hipoteze.
Keywords: inoviranje, inovacije, metode inoviranja, programske in tehnološke inovacije, kriza, insolventnost, insolventno podjetje, insolvenčna zakonodaja, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, temeljni računovodski izkazi
Published in DKUM: 11.08.2016; Views: 1691; Downloads: 171
Full text (3,09 MB)

Abstract: Finančna kriza postaja vse bolj pereč problem današnjih časov, s katerim se srečujejo številni gospodarski subjekti. Podjetja bi morala biti vedno pripravljena na finančne težave, pravočasno zaznati znake krize ter se nanje uspešno odzivati, da bi se lahko rešila globljih finančnih težav. Vzroki, ki pripeljejo podjetja v krize, so različni, nastopijo lahko v okolju samem, med podjetji ali v podjetju, prav tako pa je več načinov reševanja teh problemov. Ko podjetje zaide v krizo ter postane nelikvidno in kapitalsko neustrezno, se mora odločiti za enega izmed naslednjih dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti: za postopek prisilne poravnave ali za ukinitev družbe s postopkom stečaja. Stečaji so najslabša oblika poplačila upnikov in pomenijo hkrati uničenje vrednosti za lastnike kapitalskih deležev, delavce, upnike, poslovne partnerje, potrošnike in tudi za državo. Najugodnejša rešitev tako za dolžnike kakor tudi za upnike je prisilna poravnava, seveda če ima podjetje za njeno izvedbo ustrezne pogoje. Maja 2013 je parlament sprejel predlog novega stečajnega zakona, ki je uvedel institut poenostavljene prisilne poravnave, ki do takrat v našem pravnem sistemu ni obstajal. Uvedba tega instituta je pomembna zato, da se bodo mikro ter mala podjetja in samostojni podjetniki pogosteje odločali za prisilno poravnavo. Vstopni pogoji za te subjekte so omiljeni, kar pripelje do cenejšega, hitrejšega in pogostejšega postopka finančnega prestrukturiranja. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru podjetja X prikazati vzroke za nastanek insolventnosti ter podrobnosti tega postopka, podati kompleksnost priprave načrta finančnega prestrukturiranja in poudariti, kako pomembno je, da se ta izdela strokovno, natančno in da je sprejemljiv tako za dolžnika kot za upnike. Prav tako smo želeli s tem zaključnim delom poslovodstvu podjetja X predstaviti najugodnejšo rešitev za podjetje. Po preučitvi stanja dolžnika smo ugotovili, da je najbolj smiselno uporabiti postopek poenostavljene prisilne poravnave. Na podlagi rezultatov magistrske naloge lahko potrdimo, da je poenostavljena prisilna poravnava najboljša rešitev za nastalo finančno krizo v podjetju X. Učinki poenostavljene prisilne poravnave bi bili izredno pozitivni in večplastni. Stečaj podjetja bi namreč pomenil ukinitev oziroma smrt samega podjetja. Če obstaja možnost prestrukturiranja poslovanja, je za dolžnika bolje, da se odloči za prisilno poravnavo in ohrani delovanje podjetja ter se tako izogne številnim nadaljnjim problemom. Prav tako pa so upniki v tem primeru v boljšem položaju, saj se njihove terjatve poplačajo v večji meri, kot bi se v postopku stečaja, ohranijo pa se lahko tudi nadaljnji poslovni odnos s kupci.
Keywords: kriza, poenostavljena prisilna poravnava, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, načrt finančnega prestrukturiranja.
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 2899; Downloads: 378
Full text (748,60 KB)