1. Modeliranje toka podzemne vode medžimurskega vodonosnika s programom FREEWAT : magistrsko deloIvana Topolnjak, 2019, magistrsko delo Opis: V podzemlju Medžimurja je pomemben rezervoar pitne vode, ki je strateškega pomena, ker na treh črpališčih oskrbuje 90 % prebivalcev Medžimurja z naravno in prečiščeno vodo. Vir oskrbe tega vodonosnega sistema je reka Drava. Podzemne vode črpališča Prelog so antropogeno najbolj obremenjene, zato je pomembno, da se zaščiti izvira posveča veliko pozornosti. Z razvojem modela toka podzemne vode lahko predvidimo razširjenje onesnaženja v vodonosnikih, kar se lahko uporabi kot osnova za ukrepe, preden onesnaženje doseže vodno zajetje in bistveno zniža kakovost pitne vode. Model toka podzemne vode je izdelan s programom FREEWAT. Zato je bilo potrebno zbrati podatke o geometriji vodonosnika in hidrogeološke parametre, ki vplivajo na tok podzemne vode ter določiti robne pogoje. Z izdelanim konceptualnim modelom je bil simuliran tok podzemne vode za tri različna obdobja, in sicer za leta 2005, 2011 in 2014. Dobljene simulacije so služile kot osnova za simulacijo sledenja delcev z namenom določanja vpliva morebitnega onesnaženja podzemne vode, ki se črpa na vodnih zajetjih Nedelišće in Prelog. Rezultati simulacij so pokazali, da morebitno onesnaženje ne vpliva na podzemno vodo, ki se zajema na črpališču Nedelišće. V bližini črpališča Prelog obstajajo območja, ki lahko potencialno vplivajo na kakovost podzemne vode, ki se zajema na črpališču.
Ključne besede: podzemna voda, črpališče, vodonosnik, model toka podzemne vode, QGIS, FREEWAT
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1496; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (5,33 MB) |
2. Vpliv delovanja toplotne črpalke na podzemno vodo : diplomsko deloJan Bertalanič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je bil simuliran odvzem toplote, ki ga vrši toplotna črpalka na podzemno vodo, in prav tako vpliv na tokovne razmere podtalne vode. S pomočjo programa za računsko dinamiko tekočin ANSYS CFX smo izvedli simulacije. Za simulacije so bili poleg osnovnih parametrov potrebni tudi nekateri drugi, ki smo jih dobili s pomočjo empiričnih enačb oziroma korelacij. Tok podtalne vode skozi vodonosnik je bil obravnavan kot tok kapljevine skozi porozno snov. Iz rezultatov je razvidno, da pride do vpliva na tokovno in temperaturno polje, kot smo pričakovali. Lepo se vidi, da pride do zoženja tokovnic podzemne vode.
Ključne besede: toplotna črpalka, podzemna voda, mehanika tekočin in prenos toplote
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1191; Prenosov: 168
Celotno besedilo (3,21 MB) |
3. Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodoBarbara Kitak, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo?
Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1834; Prenosov: 235
Celotno besedilo (696,61 KB) |
4. Vpliv jezer v Zgornjem Konjišču na podzemno vodo Apaškega poljaTjaša Kolar, 2018, magistrsko delo Opis: Apaško polje je ravnina v severovzhodnem delu Slovenije. V vodonosniku se nahajajo večje količine podtalnice, zato sta tukaj prisotni dve črpališči, v Segovcih in Podgradu. V magistrskem delu je izdelan dvoplastni model podzemne vode Apaškega polja. Raziskan je vpliv jezer v Zgornjem Konjišču na podzemno vodo Apaškega polja za različne scenarije in razširjanje onesnaženja ob morebitnem vnosu onesnažil v jezera. Za izdelavo modela je uporabljen vtičnik FREEWAT v geografskem okolju QGIS. Jezera na samo podtalnico polja ne vplivajo, ampak so le ta odvisna od stanja podzemne vode. V sušnih pogojih je nakazana možnost širjenja onesnaženja iz jezer do črpališča Segovci.
Ključne besede: podzemna voda, modeliranje podzemne vode, Apaško polje, jezera v Zgornjem Konjišču, FREEWAT, QGIS
Objavljeno v DKUM: 04.05.2018; Ogledov: 1614; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,44 MB) |
5. Modeliranje toka podzemne vode na območju vodonosnika Vrbanski plato s programom FREEWATMatevž Vremec, 2016, diplomsko delo Opis: Črpališče Vrbanski plato je najizdatnejši vodni vir Mariborskega vodovoda. Napaja se iz reke Drave in je tako neodvisen od sušnih obdobij in klimatskih sprememb, kar je ključnega pomena za nemoteno oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Pomembnost črpališča zato zahteva učinkovito upravljanje, za katerega je potreben kvaliteten hidrogeološki informacijski sistem, ki je zasnovan na podlagi simulacij matematičnega modela toka podzemne vode. Diplomsko delo tako obravnava modeliranje podzemne vode na območju vodonosnika Vrbanski plato. Za izdelavo, kalibracijo ter simulacijo modela so bili uporabljeni podatki iz arhivov podjetja IEI (Inštitut za ekološki inženiring d.o.o.) ter druge literature.
Ključne besede: podzemna voda, črpališče Vrbanski plato, modeliranje toka podzemne vode, FREEWAT, matematični model podzemne vode, vodonosnik.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 6241; Prenosov: 356
Celotno besedilo (4,20 MB) |
6. Ocena kakovosti podatkov pridobljenih v programih spremljanja podzemnih vod in uporaba kemometrijskih metod za določitev merilnih mestNataša Sovič, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski nalogi smo preučevali kakovost podatkov meritev fizikalno kemijskih parametrov podzemne vode. S pomočjo kemometrijske karakterizacije smo določili reprezentativnost merilnih mest v programih spremljanja kakovosti podzemne vode.
Podzemne vode so vode, ki se nahajajo pod površino tal in so v več kot 90% vir pitne vode v Sloveniji. Prav tako so podzemne vode vir vseh naravnih mineralnih voda ter izvirskih voda v Sloveniji. V nalogi smo uporabili rezultate državnega monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, podatke spremljanja podzemne vode v Mestni občini Ljubljana, podatke notranjega nadzora pitne vode Mariborskega vodovoda, podatke notranjega nadzora pitne vode Vodovoda Murska Sobota, podatke državnega monitoringa pitne vode, podatke iz deklaracij naravnih mineralnih vod.
Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so analiza variance, korelacijska analiza, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza, metoda glavnih osi.
Parametri, ki se spremljajo v posameznih vrstah vod, so različni. V podzemni vodi in mineralni vodi se spremljajo osnovni parametri, ki opredeljujejo mineraloško sestavo vode. V podzemni in pitni vodi se določajo tudi onesnaževala, kot so pesticidi, halogenirana organska topila, aromatska topila, skupni organski ogljik, težke kovine ipd.
Spremljanje kakovosti voda mora zagotoviti verodostojne podatke, programi spremljanja kakovosti pa morajo biti tudi stroškovno sprejemljivi. Na eni strani se laboratoriji soočajo z vedno večjimi zahtevami naročnikov po nižanju meje določanja za posamezna onesnaževala, po drugi strani pa se soočajo tudi z ekonomskim pritiskom in konkurenčnostjo z zasebnimi in tujimi laboratoriji, hkrati pa mora biti zagotovljena visoka kakovost storitev.
V študiji smo proučili, kakšen vpliv na klasifikacijo vzorcev je imelo zmanjševanje števila vzorcev in izpuščanje parametrov v programu spremljanja. Ocenili smo tudi ustreznost zamenjave določenih merilnih mest tako za pitno kot podzemno vodo. Sistemi za oskrbo s pitno vodo so lahko enostavni (en vodni vir, eno oskrbovalno območje) ali pa bolj kompleksni (več vodnih virov). V doktorski nalogi smo opisali metodologijo spremljanja kakovosti pitne vode in metodologijo izbire merilnih mest, ki bi najbolje odražale značilnosti vodnega vira in učinke morebitnega mešanja različnih vodnih virov.
Poseben poudarek smo namenili tudi oceni kakovosti vzorčenja in izvedbe terenskih meritev. Ugotovili smo, da lahko s kemometrijskimi analizami hitro ugotovimo ali so meritve zanesljive, natančne in točne ali pa obstajajo morebitna odstopanja rezultatov meritev, ki jih pri rutinskem delu nismo mogli zaznati.
V nalogi smo tudi dokazali uporabnost kemometrijskih metod za vode, ki so v postopku pridobivanja naziva “naravna mineralna voda”. Zakonodaja s tega področja je nejasna in omogoča različne interpretacije. Metodologija, kdaj se voda z nazivom “naravna mineralna voda” razlikuje od pitne vode, ni določena. Na vprašanje, ali gre v določenih primerih za isto vodo, lahko damo odgovor tudi s pomočjo kemometrijskih metod.
Pri razvrščanju podzemnih voda smo uporabili različne kemometrijske metode. Ugotovili smo, da je zelo uporabna metoda linearna diskriminantna analiza, še zlasti na primerih kraških vodonosnikov, kjer z drugimi metodami nismo dobili pričakovane klasifikacije. Lahko potrdimo, da so kemometrijske metode odlično orodje pri načrtovanju in racionalizaciji programa spremljanja kakovosti podzemnih vod.
Ključne besede: podzemna voda, kemometrija, onesnaženje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 2440; Prenosov: 217
Celotno besedilo (12,36 MB) |
7. |
