| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam
Branko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022

Opis: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Ključne besede: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Objavljeno v DKUM: 19.01.2022; Ogledov: 287; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (51,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena
Nuša Flisar, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno bolj smo podvrženi enostranskim informacijam o podnebnih spremembah, kjer je s strani medijev izpostavljeno, da je edini dejavnik, ki nanj vpliva, človek. Pri tem se izpodrivajo dejstva, da je podnebje podvrženo tudi naravnim dejavnikom, ki vplivajo na njegovo spreminjanje. Le-ta so vplivala na podnebje vse od njegovega nastanka. Zato splošne trditve, da je človek s svojimi dejanji edini vzrok za podnebne spremembe, ni mogoče potrditi. Lahko pa se poudari, da ima le-ta v sedanjosti največjo vplivno moč na spreminjanje podnebja kot kadar koli prej. Kljub negativnim posledicam, ki jih imajo podnebne spremembe v današnjem času, je treba poudariti, da se brez njih na Zemlji ne bi mogle izoblikovati primerne razmere, ki bi omogočile razvoj življenja. Ob spreminjanju podnebja so se organizmi temu morali tudi prilagajati, kar je spodbujalo evolucijo in vodilo v razvoj vrste Homo sapiens sapiens. Slednja raziskava se nanaša na preučevanje podnebnih sprememb v geoloških obdobjih od pliocena do antropocena. Z analizo dostopnih prostorskih podatkov sta izračunani intenzivnost in smer podnebnih sprememb za prej omenjena obdobja na območju Evrope. Prikazano je, kako močno se je podnebje skozi geološko zgodovino spreminjalo – izmenjevanje toplih in hladnih obdobij – ki so imela različne posledice za relief, floro, favno in Hominide. Primerjamo obdobje antropocena z ostalimi omejenimi geološkimi obdobji. Ta primerjava je pripomogla k pridobitvi ocene primerljivosti recentnih podnebnih sprememb s preteklimi.
Ključne besede: podnebne spremembe, pliocen, pleistocen, holocen, antropocen, Evropa, analiza CVA
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

3.
Makroekonomske posledice podnebnih sprememb
Anja Babič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed vrst tržnih nepopolnosti so eksternalije. Izsledki empiričnih raziskav kažejo na skrb vzbujajoče posledice podnebnih sprememb. Segrevanje ozračja nastane zaradi izpustov toplogrednih plinov. Njegove posledice pa preko ekstremnih vremenskih dogodkov občutimo tako v realnem sektorju kot tudi v monetarnem segmentu gospodarstva. Čeprav imamo veliko dobrih praks blaženja posledic podnebnih sprememb, pa je učinkovita implementacija okoljskih politik prepočasna.
Ključne besede: podnebne spremembe, tržne napake, agregatna ponudba, agregatno povpraševanje, ekonomska politika
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Podnebna ustreznost smučarskih središč Evrope
Tomaž Markovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Podnebje na Zemlji se spreminja že vse od njenega nastanka in nikoli ni bilo stalnica. Podnebne spremembe v precejšnji meri vplivajo na naravne in antropogene sisteme. Med drugim se posledice spreminjanja podnebja čutijo pri številnih gospodarskih dejavnostih, ki so predvsem odvisne od naravnega okolja. Glede na številne študije znanstvenikov iz celotne Evrope imajo podnebne spremembe tudi vedno večji negativni vpliv na večino smučarskih središč Evrope. Glede na številne napovedi in analize naj bi konec stoletja imela pogoje za obratovanje le še smučarska središča v visokogorju. Osrednji namen magistrske naloge je objektivno oceniti vpliv podnebnih sprememb na ustreznost smučarskih središč v prihodnih desetletjih in analizirati na katerih območjih v Evropi bodo pogoji za smučanje v prihodnosti še ustrezni ter kakšen vpliv bo imela podnebna ustreznost v prihodnosti na število nočitev turistov v izbranih evropskih državah in slovenskih občinah. Na podlagi dveh različnih podnebnih globalnih modelov, podnebnega scenarija RCP8.5, prostorskih podatkov o legi smučišč in o obisku turistov v smučarski sezoni, smo prišli do dveh različnih napovedi. Podnebni globalni model HadGEM–ES potrjuje številne napovedi znanstvenikov, da bodo konec stoletja lahko obratovala le še visokogorska smučarska središča po celotni Evropi. Z dosedanjimi napovedmi modela HadGEM–ES in evropskih znanstvenikov pa se ne ujemajo rezultati podnebnega globalnega modela CNMR–CM5, ki napoveduje, da bo podnebna ustreznost za vsa evropska smučarska središča podobna kot je danes. Na podlagi povprečnih podatkov o podnebni ustreznosti obeh obravnavanih podnebnih globalnih modelov in povprečju števila nočitev turistov smo prišli do zaključkov, da se bo konec 21. stoletja turistični obisk zimskih smučarskih središč močno zmanjšal v vseh obravnavanih evropskih državah. Rezultati magistrskega dela imajo tako aplikativno vrednost predvsem za občine, regije oz. države, za katere je zimski turizem velikega pomena.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna ustreznost, evropska smučarska središča, zimski turizem
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

5.
Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v Sloveniji
Kristian Lipovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 406; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

6.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, magistrsko delo

Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 685; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

7.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 481; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
Ekološka kriminaliteta v občini Ig : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Andrašec, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloge temelji na problematiki ekološke kriminalitete v občini Ig, dotika se področij divjih odlagališč, reke Iške in gozdov. Ekološko kriminaliteto, kot sam pojem, ljudje običajno enačijo z onesnaževanjem ozračja, kot je ozon in ozonski plašč, malo manj pozornosti pa se namenja gozdovom, rekam, rastlinam in ostalim živalskim vrstam. Pri raziskovanju naše problematike smo uporabili različne metode preučevanja. Glede na naše ugotovitve in dobljene podatke lahko rečemo, da v občini Ig ni prisotna ekološka kriminaliteta v taki meri, da bi to bilo zaskrbljujoče. Radi bi izpostavili, kako je vsako leto manj zaznanih odlagališč, struga reke je očiščena, požigi gozdov ali pa odtujitve lesa niso prisotni. Občani so dobro osveščeni glede ločevanja odpadkov in skrbijo za čisto okolje. Skozi leta je občina Ig veliko delala na komunikaciji s prebivalci tako, da je to tudi en velik pokazatelj, kako so se stvari izboljšale. Tudi sam župan nam je povedal, da je ob nastopu mandata bilo veliko huje (odlagališča, gramozne jame, odpadni materiali po gozdovih, jarkih ipd.). Zdaj je to skoraj sanirano in jih ni zaznati. Z vključevanjem ljudi in tudi ostalih služb, zadolženih za tovrstna področja (predvsem inšpekcijske službe in občinsko redarstvo), se bodo stvari tudi nadgradile. Menimo, da bo v nekaj letih vse manj govora o onesnaževanju in nepravilnem ravnanju z naravo, saj glede na našo raziskavo in pridobljene podatke, se skozi leta zmanjšuje tovrstna problematika na območju občine Ig. Omeniti še želimo, da občina sodeluje z različnimi službami, kot so DOPS (Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Life (Program na območju krajinskega parka), sicer niso pogodbeno povezani s kakšno drugo nevladno organizacijo. Sreča je, da občina Ig ni tranzitna in je, bolj kot ne rečni rokav, in ni toliko težav, kar se tiče hudih kršitev glede okolja.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, podnebne spremembe, divja odlagališča, onesnaževanje rek, onesnaževanje gozdov, Občina Ig
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 555; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

9.
Zavedanje o ogljičnem odtisu v občini ig
Jure Petrič, 2019, diplomsko delo

Opis: Globalno segrevanje ozračja postaja vedno večji problem v današnjem času. Zato smo se tudi posvetili problemu na to temo, bolj natančno ogljičnemu odtisu in ozaveščenosti prebivalcev občine Ig. Diplomsko delo vključuje pregled literature, ki je vezana na tematiko ogljičnega odtisa. Ko smo pridobili potrebno znanje, smo v začetku drugega dela pripravili anketo, ki nam bo kar najbolje pomagala izmeriti trenutno stanje v občini Ig. Po temeljnih pripravah smo se odpravili na teren anketirati občane v mestnem jedru. Temu je sledila analiza anketnih vprašalnikov s pomočjo statističnih metod in opis pridobljenih rezultatov, ter njihova interpretacija. V zaključku smo se posvetili še dokazovanju hipotez, kjer smo ugotovili, da ima stopnja izobraženosti vpliv na razumevanje problematike in vedenje občanov. Pri tem smo prvo hipotezo zavrnili, ker je ozaveščenost v občini Ig na višji ravni kot smo predvidevali. Med tem ko smo ostali dve hipotezi potrdili, saj ima stopnja izobraženosti vpliv na vedenje. V zaključku smo interpretirali dobljene rezultate in poiskali nove smernice, ki bi izboljšale ozaveščenost in trenutno stanje.
Ključne besede: - podnebne spremembe - ogljični odtis - ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 482; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1128; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici