1. Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko deloLaura Horvat, 2021, undergraduate thesis Abstract: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Keywords: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 949; Downloads: 98
 Full text (1,25 MB) |
2. OHRANITI SMEŠNO V SMEŠNEM: PREVAJANJE HUMORJA NA PRIMERU NANIZANKE SODOBNA DRUŽINANina Breznik, 2015, master's thesis Abstract: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Keywords: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 925; Downloads: 107
Full text (434,61 KB) |
3. Vprašanje kakovosti "nestrokovnega prevajanja" na primeru ljubiteljskih podnapisov poljudnoznanstvenih serijNina Šimanovič, 2017, master's thesis Abstract: Ljubiteljsko podnaslavljanje se v marsičem razlikuje od dela, ki ga opravljajo profesionalni prevajalci in podnaslavljalci. Potek dela, čas, ki ga lahko vložijo v delo, nenazadnje tudi zakonitost njihovega dela – vse to lahko vpliva na končni izdelek. Če pa v enačbo vključimo še poljudoznanstvene serije, zapletene stroke in njihova besedišča, lahko zgodba postane izjemno zapletena tako za ljubiteljskega podnaslavljalca kot za gledalce, saj če podnaslavljalec ni dobro podkovan glede vsebine svojega dela, lahko prihaja do napak, ki bodo prinesle več slabega kot dobrega. Namen tega dela je pogledati, če je res tako. Na podlagi izbranih poljudnoznanstvenih serij Cosmos: A Spacetime Odyssey, Into the Universe with Stephen Hawking, Human Planet in Earth: The Power of the Planet cilj naloge ni le kritizirati napake, ampak jih komentirati na način, ki bi lahko koristil ljubiteljskim podnaslavljalcem, ki bodo brali to delo.
Keywords: poljudnoznanstvena serija, terminologija, poljudnoznanstveni jezik, ljubiteljsko podnaslavljanje, raba jezika, jezikovna pravilnost
Published in DKUM: 11.01.2018; Views: 1213; Downloads: 120
Full text (1,03 MB) |
4. Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisovSeverin Adelstein, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Keywords: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Published in DKUM: 11.01.2018; Views: 1305; Downloads: 225
Full text (1,26 MB) |
5. PREVAJANJE FRAZEMOV V SLOVENSKIH PODNAPISIH AMERIŠKE SERIJE GLEEKatarina Pongračić, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje problematiko prevajanja frazemov pod vplivom omejitev podnaslovnega prevajanja, in sicer na podlagi analize podnapisov ameriške nadaljevanke Glee. Frazeme bi lahko poenostavljeno opredelili kot stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, ki predstavljajo obsežen del besednega zaklada vsakega jezika in se jih pogosto poslužujemo, če želimo pritegniti pozornost poslušalca ali gledalca. Prevajanje frazemov že v splošnem velja za težavno, saj frazemi v različnih jezikih pogosto niso izraženi z enakimi leksikalnimi sredstvi, tudi če so, pa ni nujno, da nosijo enak pomen, kar lahko površnega prevajalca hitro zavede v neustrezen prevod. Če moramo za nameček poleg tega še upoštevati časovne in prostorske zakonitosti podnaslavljanja, ki predvidevajo obsežno krajšanje besedila, pa je uspešen prenos izhodiščnega frazema v ciljni jezik še toliko težje doseči. Najenostavnejša strategija za prevod frazema, ki obenem ne povzroča prevodnega premika, je uporaba ciljnega frazema, ki ima podoben pomen in obliko kot izhodiščni frazem. Takšne podobnosti vsaj v jezikovnem paru slovenščine in angleščine žal ne srečamo ravno pogosto, zato je prevajalec prisiljen uporabiti druge strategije: frazem s podobnim pomenom in drugačno obliko, parafrazo, izpust ali v skrajni sili tudi dobesedni prevod. Univerzalnega recepta za izbiro ustrezne strategije ni, temveč je ta odvisna od raznih dejavnikov, denimo od konteksta, v katerem se frazem pojavi, morebitnih razlik v konotaciji ali rabi izhodiščnega in ciljnega frazema, sloga prevajalca, pri podnaslavljanju pa seveda tudi od časovnih in prostorskih omejitev.
Keywords: Frazem, idiom, prevajanje, podnaslavljanje, prevajalska strategija, prevodni premik
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 2474; Downloads: 380
Full text (2,41 MB) |
6. Vpliv sociolingvističnih dejavnikov pri prevajanju nominalnega naslavljanja iz angleščine v slovenščino (v filmih Hue and Cry in Indiscreet)Eva Rosič, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je predstaviti, analizirati in primerjati izraze nominalnega naslavljanja pri prevajanju iz angleškega v slovenski jezik. Nominalno naslavljanje je naslavljanje s samostalnikom ter pridevnikom, ki samostalnik dopolnjuje. Ločimo formalne in neformalne oblike nominalnega naslavljanja. Na izraze naslavljanja in njihovo prevajanje vplivajo sociolingvistični dejavniki, kot so spol, starost in družbeni status. Vsak dejavnik sestavljajo različne skupine in člani teh skupin se glede na jezikovne zvrsti, ki jih uporabljajo, med seboj razlikujejo. Pri prevajanju je pomembno upoštevati tudi čustveno in družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom. Osebe v prijateljskem odnosu uporabljajo pogovorni jezik, narečja ali celo slengovske izraze, naslavljajo se z osebnim imenom ali vzdevkom. Med neznanci je vzpostavljen formalni odnos in uporabljajo splošni pogovorni jezik, naslavljajo se z vljudnostnimi izrazi. Pri prevajanju nominalnih izrazov so pomembni tudi kvalifikatorji oziroma pojasnila. V empiričnem delu naloge je podana analiza izrazov nominalnega naslavljanja iz filmov Hue and Cry (slo. Vik in krik) ter Indiscreet (slo. Nediskretna). Cilj naloge je ugotoviti vpliv sociolingvističnih dejavnikov pri prevajanju nominalnega naslavljanja iz angleščine v slovenščino.
Keywords: naslavljanje, nominalno naslavljanje, kvalifikatorji, sociolingvistični dejavniki, podnaslavljanje, jezikovne zvrsti
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 1322; Downloads: 184
Full text (4,03 MB) |
7. Prevajanje pogovorne angleščine in slenga v podnapisih filma Gran TorinoŠpela Fleisinger, 2016, master's thesis Abstract: Prevajanje slenga in pogovornih izrazov lahko za prevajalca velikokrat predstavlja izziv. Do potankosti mora poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot ciljnega jezika. Ciljna publika načeloma ne pozna jezika in kulture izhodiščnega jezika, zato je prevajalčeva naloga, da izlušči pomen in ga ustrezno prenese v ciljni jezik.
V magistrskem delu smo najprej opredelili pojme prevajanje, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje ter pogovorni jezik, sleng, kletve in psovke.
V empiričnem delu smo analizirali podnapise filma Gran Torino, pri čemer smo se osredinili na slengovske in pogovorne izraze ter izraze preklinjanja. V pomoč so nam bile metode avtorice Jolante Legaudaite, in sicer metoda ublažitve, stilistične kompenzacije in direktnega prenosa ter izpust. Ugotavljali smo pogostost in ustreznost uporabljenih metod v podnapisih ter za nekatere primere podali ustreznejše predloge.
Keywords: pogovorni jezik, sleng, kletve, psovke, metode prevajanja slenga, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, film Gran Torino
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1517; Downloads: 117
Full text (727,78 KB) |
8. PREVAJANJE HUMORJA IN KULTURNO SPECIFIČNIH PRVIN V NANIZANKI M*A*S*HAnita Bohinc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje je zapleten in težaven postopek, ki od prevajalca zahteva poznavanje jezika in kulture tako izvirnega kot tudi ciljnega besedila. Še bolj težavno pa postane, ko je tekst potrebno prevesti za potrebe televizije oz. ga podnasloviti in v primerih podnaslavljanja humorističnih nanizank.
V diplomski nalogi sem se ukvarjala s podnapisi serije M*A*S*H in prevodnimi izzivi, ki so se pojavili zaradi prevajanja humorja in kulturno-specifičnih vsebin. V diplomskem delu sem opredelila pojme humorja, kulture in prevajanja ter opisala prevajalske strategije po Nedergaard-Larsenovi, ki jih prevajalec lahko uporabi pri prevajanju kulturno pogojenih izrazov. V praktičnem delu sem analizirala prevodne izzive ter podala svoje predloge, kjer sem menila, da bi bilo mogoče najti boljšo rešitev.
Keywords: podnaslavljanje, humor, kulturno-specifični izrazi, prevajalske strategije, M*A*S*H, Nedergaard-Larsen
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1821; Downloads: 198
Full text (1,09 MB) |
9. OHRANJANJE HUMORJA V PREVODU BRITANSKE NADALJEVANKE SAMO BEDAKI IN KONJIDarko Kotnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov smo na temo ohranjanja humorja v prevodih britanskih nadaljevank analizirali kulturno-specifične prvine in prenos le teh v tujo kulturo v znani britanski nadaljevanki Samo bedaki in konji.
Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, torej na prvi, teoretični del, kjer smo pozornost posvetili značilnostim britanskega humorja ter opredelili pojem situacijske komedije kot televizijski žanr. Televizijske situacijske komedije dandanes predstavljajo velik delež popularne kulture, ki nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Prav tako smo pozornost posvetili problematiki prevajanja humorja ter prenosu kulturno-specifičnih vsebin iz izhodiščnega v ciljni jezik. Britanska angleščina je jezik prepleten z besednimi igrami, lažnimi prijatelji ter idiomi, kar dodatno otežuje ustrezen prenos humoristične vsebine v ciljno kulturo. Poudarili smo tudi pomen novodobnih prevajalskih orodij kot pomoč pri prevajanju strokovnih besedil.
Predmet analize diplomskega dela predstavlja popularna britanska serija Samo bedaki in konji, ki je na podlagi specifičnega humorja izpod peresa Johna Sullivana nizala uspehe po vsem svetu. Pozornost smo posvetili problematiki prenosa kulturno-specifičnih elementov, ki pa se ob prevajanju samem, ter kasneje tekom postopka podnaslavljanja, velikokrat izgubijo.
Diplomsko delo smo izdelali na osnovi študija aktualne in relevantne domače in tuje literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke smo ustrezno uredili s pomočjo deskriptivne in komparativne raziskovalne metode.
Keywords: situacijska komedija, Samo bedaki in konji, John Sullivan, britanski humor, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1691; Downloads: 143
Full text (892,79 KB) |
10. PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOVMarko Popović, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana.
Keywords: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota.
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 1643; Downloads: 172
Full text (1,04 MB) |
