| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekatera odprta vprašanja v zvezi s podeljevanjem licenc na področju zasebnega varovanja
Ingo Paš, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zasebno varovanje, licence, pravna podlaga
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (173,61 KB)

2.
Uporaba prisilnih sredstev v zaporih
Božidar Peteh, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, prisilna sredstva, pravna podlaga
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (150,10 KB)

3.
Vstopanje v objekt na višini in uporaba helikopterja v specialni enoti policije : operativna in pravna podlaga
Rok Balažič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali nastanek in zgodovino Specialne enote policije (v nadaljevanju SE), njen razvoj in razdelitev ter vlogo specialnosti za delovanje enote s poudarkom na specialnosti alpinizem-jamarstvo (v nadaljevanju AL-JAM). Specialnost AL-JAM smo podrobneje predstavili, od osnovnega usposabljnanja do vloge v SE, predstavili opremo, ki jo uporabljajo policisti SE pri izvajanju vrvnih in drugih nekonvekcionalnih tehnik za vstop v objekt na višini. V osrednjem delu diplomskega dela smo se osredotočili na taktične predpostavke in možnosti uporabe the tehnik pri operativnem delu policistov SE in pobližje spoznali namen delovanja na višini. Ker je višina nenaravni prostor ljudi je potrebno tudi ogromno usposabljanja za izurjenost policistov. Policiste na sploh zavezujejo tudi pravni akti pri svojem delu, tako je tudi pri vstopu v objket, zato smo podrobeje proučili in predstavili akte, ki vsebujejo določila za vstop v objekt in kako jih izvajajo policisti SE. Vrvne tehnike policisti SE uporabljajo tudi na helikopterju (v nadaljevanju HE), zato smo pod drobnogled vzeli tudi ta segmet. Predstavili smo Letalsko policisjko ento (LPE), usposabljanje in delovanje policistov SE s pomočjo HE. Tako kot pri vstopu v objekt smo tudi v tem segmentu proučili zakonske akte in jih predstavili. Ker se policisti SE predvsem usposabljajo, jim pridejo še kako prav izkušnje policistov drugih specilanih enot. V Evropi imamo združenje ATLAS, kot neko povezavo enot za usposabljanje in možno sodelovanje v mednarodnih kriznih situacijah. V združenju je tudi slovenjska SE, ki se redno udeležuje uposabljanj in seminarjev. Med enotami v združenju smo opravili anketo na temo vrvnih tehnik in uporabo HE v njihovih enotah in naredili primerjavo z našo SE. V zadnjem delu diplomskega dela smo predstavili dejanski primer, kjer so policisti SE uporabili vrvne tehnike, v sodelovanju z Gasilsko brigado Ljubljana (v nadaljevanju GBL) in ga proučili ter predstavili ugotovitve.
Ključne besede: diplomske naloge, specialna enota, helikopter, vrvne tehnike, zakonska podlaga
Objavljeno v DKUM: 15.07.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Analiza vhodnih podatkov, potrebnih za uporabo računalniških programov za projektiranje cest : magistrsko delo
Anja Ježovita, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost ustreznih vhodnih podatkov za potrebe sodobnega projektiranja cest / cestne infrastrukture. sodobne načine izdelave projekta ceste. V teoretičnem delu so predstavljeni sodobni programi za računalniško projektiranje cestne infrastrukture, njihove značilnosti ter medsebojne razlike. Za uporabo sodobnih računalniških programov potrebujemo ustrezne vhodne podatke: izdelan model terena, projektno-tehnični elementi / parametri projektirane ceste ipd. Za potrebe izdelave projekta ceste smo na terenu izvedli geodetske meritve in s pomočjo pridobljenih podatkov izdelali geodetsko podlago za projektiranje. Uporabili smo metodo laserskega skeniranja in merjenje s totalno postajo. Lasersko skeniranje je napredovalo, tako se danes uporablja 3D skeniranje kot hiter in natančen način meritev. V magistrskem delu smo uporabili inštrument Topcon GTL-1000. Inštrument je kombinacija 3D laserskega skenerja in totalne postaje. V programu Plateia smo s podatki o izmerjenem območju izdelali digitalni model terena oziroma podlago za projektiranje, na kateri smo projektirali novo cesto.
Ključne besede: gradbeništvo, računalniški programiza projektiranje cest, elementi ceste, Plateia, geodetska podlaga za projektiranje ceste
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

5.
Forenzična podiatrija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tilen Vodopivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Sledi stopal lahko predstavljajo zelo pomembne dokaze pri preiskavi kaznivega dejanja in kasneje v kazenskem postopku na sodišču. Ker se storilci vse bolj zavedajo pomembnosti odstranjevanja prstnih sledi, je razvoj področja, ki se osredotoča na sledi stopal, odtise znotraj obuval in na obrabo podplatov obuval pomemben v postopku dokazovanja. Področje, ki se ukvarja s preučevanjem sledi in odtisov stopal in povezovanjem le-teh s storilci kaznivih dejanj se imenuje forenzična podiatrija. Ker gre za relativno novo, še razvijajoče se področje, so v diplomskem delu opisane glavne naloge in cilji področja forenzične podiatrije. Opisane so zahteve in izobrazba, ki je potrebna za izvajanje forenzičnega dela iz področja podiatrije in podajanje strokovnih mnenj v sodnih primerih. Tako kot na drugih področjih forenzičnih preiskav, so na področju forenzične podiatrije vpeljani mehanizmi preverjanja, s čemer se povečuje veljavnost in zanesljivost področja na sodiščih. Razložene so razlike in prednosti med sledmi bosih stopal, odtisov v obuvalih, odtisov v nogavicah. Prikazane so metode in postopki, ki se uporabljajo za meritve in odvzem odtisov stopal, ter obdelava teh meritev z računalniškimi programi. Nekaj besed je namenjenih tudi anatomiji in biomehaniki stopala, pogostim obolenjem ter deformacijam stopala, kar pripomore k lažjemu razumevanju celotnega procesa gibanja človeka in prilagoditve stopala na različna obuvala in površino. Opisane so prednosti in slabosti analize načina gibanja, ki je v zadnjem času doživela velik razvoj. Predstavljeni so razvoj, ter prednosti in slabosti nekaterih metod meritev sledi in odtisov stopal, njihova zanesljivost pri individualizaciji sledi in dokazovanju povezave z osumljenci kaznivih dejanj v sodnih postopkih. Z nekaj primeri iz tujine smo predstavili uporabnost forenzične podiatrije in njene primernosti za uporabo v sodnih postopkih.
Ključne besede: diplomske naloge, forenzična podiatrija, individualizacija, dokazna vrednost, znanstvena podlaga
Objavljeno v DKUM: 19.06.2020; Ogledov: 1136; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
Informacijsko bojevanje v Sloveniji - od tradicionalno lokalnega v globalni kibernetski prostor
Igor Bernik, Kaja Prislan Mihelič, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Opozoriti želimo na tveganja, ki so jim izpostavljeni vsi informacijski sistemi in jih prinaša informacijsko bojevanje. Z razvojem sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je vojaško, politično, gospodarsko in ideološko motivirano bojevanje pridobilo popolnoma nove razsežnosti in nevarnosti, čeprav se njene resnosti marsikatera država še vedno ne zaveda. Zaradi anonimnosti, možnosti dostopanja z oddaljene lokacije in zakrivanja izvora napada, storilci svoje cilje dosegajo lažje in hitreje, kot je to bilo mogoče pred razvojem spleta in informacijske tehnologije. To je omogočilo razvoj in prenos informacijskega bojevanja na različna družbena področja. Ker pa so tehnike informacijskega bojevanja postale primerljive z ostalo (klasično) računalniško kriminaliteto, je kompleksnost problematike še toliko širša. Resnost in nevarnost tovrstne grožnje prikazujemo skozi primere. S predstavitvijo trenutne zakonske ureditve v Sloveniji pa želimo prikazati neustrezno normativno podlago za delo organov pregona. Trenutna zakonska ureditev omogoča stanje, v katerih je primere informacijskega bojevanja lažje vršiti kot preganjati. Metode: Podan je pregled definicij informacijskega bojevanja v strokovni literaturi. Na podlagi analize definicij je predlagana konkretna in natančnejša opredelitev pojava informacijskega bojevanja. Kratko so predstavljeni nekateri primeri kibernetskih napadov, ki potrjujejo obstoj tovrstne grožnje. Analizirana je aktualna zakonodaja v Republiki Sloveniji. Na podlagi ugotovljenih slabosti so podani utemeljeni predlogi za izboljšave zakonodaje. Ugotovitve: Temeljna ugotovitev prispevka je, da se je (informacijsko) bojevanje, kot tradicionalni način doseganja ciljev, z razvojem sodobne IKT razširilo v vse sfere družbenega življenja, skladno s tem pa so se spremenile tudi njegove tehnike delovanja. Kibernetsko okolje je tej grožnji omogočilo neobvladljivo širjenje, kar je povzročilo novo globalno/transnacionalno tveganje za države in organizacije. Gospodarstvo, kritična infrastruktura, politični odnosi in svetovni mir so tista temeljna področja, ki jih informacijsko bojevanje želi kompromitirati. Kot kaže trenutno stanje normativne ureditve informacijskega bojevanja, so na nacionalni ravni naše države pomanjkanje politične volje, nerazumevanje in ravnodušnost temeljni atributi, ki omogočajo obstoj in razvoj informacijskega bojevanja. Na ravni svetovnih velesil in mednarodnih organizacij pa gre, zaradi zavedanja in uporabe prednosti tovrstnega bojevanja, za poskus ohranjanja neurejenega stanja, saj z informacijskim bojevanjem napadajo normativno ureditev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirna vrednost prispevka je opredelitev informacijskega bojevanja. Poleg tega pa je pomemben tudi prikaz narave informacijskega bojevanja na primerih in stanje normativne ureditve. Slednje je glavni zaviralec za preprečevanje opisane problematike.
Ključne besede: informacijsko bojevanje, informacijsko-kumunikacijske tehnologije, pravna podlaga, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 1104; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (418,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji : organiziranost, način, pravna podlaga in njeno izpolnjevanje
Aleksandar Ilievski, Igor Bernik, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Številna poročila mednarodnih in nacionalnih organizacij iz zadnjega obdobja govorijo o hitrem in inovativnem razvoju kibernetske kriminalitete. V tem prispevku želimo analizirati organiziranost in način boja proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, proučiti pravne podlage za to področje in predstaviti nacionalne statistične podatke o njenem uresničevanju. Metode: Splošne ugotovitve so oblikovane na podlagi pregleda literature, pregleda dejavnosti v Republiki Sloveniji, javnih, zasebnih in mednarodnih organizacijah, povezanih s kibernetsko in informacijsko varnostjo, pregleda zakonodaje ter dostopnih uradnih statističnih podatkov o kibernetski kriminaliteti. Ugotovitve: Ključno vlogo pri preiskovanju kibernetske kriminalitete v Sloveniji imajo Center za računalniško preiskovanje, Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) in Evropski center za kibernetsko kriminaliteto. V boj proti kibernetski kriminaliteti so vključene tudi druge državne, nepolicijske organizacije, zasebna informacijsko-varnostna podjetja, nevladne in mednarodne organizacije. Pravna podlaga za boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji je napredna in je del več nacionalnih in mednarodnih pravnih aktov. Največji problem, s katerim se srečujejo organi pregona, je redko obravnavanje kibernetskih kaznivih dejanj v globalnem razcvetu kibernetske kriminalitete, saj smo imeli v Sloveniji v zadnjih sedmih letih le nekaj obsodilnih obsodb. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek proučuje boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, vključujoč mednarodne organizacije, ki delujejo na območju države. Izvirnost/pomembnost prispevka: Na državni ravni še niso bili analizirani način, organiziranost in uspešnost boja proti kibernetski kriminaliteti. V prispevku izpostavljamo probleme, s katerimi se srečuje Slovenija, in predlagamo priporočila za uspešnejši boj proti kibernetski kriminaliteti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, omejevanje, institucije, pravna podlaga, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 1121; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (598,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Ključne besede: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 1612; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (820,30 KB)

9.
Uporaba prisilnih sredstev občinskih redarjev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jernej Grubar, 2018, diplomsko delo

Opis: Komunalno redarstvo je leta 1991, z izidom Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o policiji, dobilo nov pomen. Redarstvo je urejala vrsta pravnih aktov, vendar je bila kljub temu potrebna enotna ureditev, ki je bila zapisana v Zakonu o občinskem redarstvu leta 2006 in je opredeljevala vse naloge, pooblastila in pristojnosti občinskih redarjev. Naloge in nadzor nad delom občinskih redarjev so sorazmerne. Kadar gre za življenje ljudi ali javni red, redar svoje dolžnosti ne sme opustiti, prav tako pa ne sme posegati preko zakonsko določenih okvirov. V primeru da občinski redar preseže zakonske okvire, je vsakemu posamezniku, z Ustavo Republike Slovenije, podana možnost, da se pred represivnimi organi zaščiti. Takoj za tem se ugotavlja disciplinska, odškodninska in kazenska odgovornost občinskega redarja. Slednji mora biti sposoben oceniti situacijo, zato mu je poleg zakonske podlage na voljo tudi materialna podlaga iz vsakdanjega življenja. Občinski redar lahko pri svojem delu uporabi le tri vrste prisilnih sredstev, zato lahko govorimo o numerus clausus, kar pomeni, da ima redar toliko pravic kolikor jih določa zakon in ne posameznik sam. Prisilna sredstva, katere sme uporabiti pooblaščena uradna oseba, ki izvaja naloge občinskega redarstva, so sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila in uporaba plinskega razpršilca. Nad izvajanjem prisilnih sredstev in drugimi pooblastili se izvaja nadzor, natančneje opredeljen v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu. Za učinkovito in strokovno izvajanje zakonsko določenih nalog so občinskim redarjem predpisana strokovna usposabljanja, vsako tretje leto pa tudi obdobno izpopolnjevanje. Slednje je nujno za ohranjanje znanj in seznanitev z novimi predpisi, ki so bili v tem času na novo urejeni. Program usposabljanja temelji na socialnih veščinah, vse pogosteje pa tudi na samoobrambnih veščinah, katere so občinski redarji dolžni obvladati.
Ključne besede: diplomske naloge, občinski redar, prisilna sredstva, nadzor, zakonska podlaga, usposabljanje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1268; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (846,38 KB)

10.
Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1343; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 2.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici