| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 199
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev samostojnega podjetnika (primerjalno) : magistrsko delo
Adisa Balić Joldić, 2024, magistrsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je pravno-organizacijska oblika, ki se definira kot fizična oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Naloga obravnava posebnosti pravnega položaja podjetnika. Ker je samostojni podjetnik pogosta oblika organiziranja podjetja v kontinentalnem pravu, primerjamo posebnosti pravne ureditve samostojnega podjetnika v različnih pravnih sistemih – tokrat v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji ter v Republiki Avstriji. Omenjene države imajo podobno ureditev z manjšimi, toda značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih samostojni podjetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost brez da bi izvršil vpis v poslovni register, kar pomeni, da je vpis v poslovni register prostovoljni. V Republiki Sloveniji je pa osnovna obveznost samostojnega podjetnika, preden začne opravljati dejavnost, vpis v poslovni register. Za vse omejene sisteme so pravila prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika podobna. Zato so predstavljeni vsi načini prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika. Naloga prvotno obravnava zgodovinski razvoj pravnih pravil, ki so urejala institut samostojnega podjetnika, ter zgodovinski razvoj instituta samostojnega podjetnika, da bi bralec razumel, kaj je privedlo do razlik v pravnih pravilih in urejanju tega instituta.
Ključne besede: samostojni podjetnik, podjetništvo, pravo družb, načelo neomejene osebne odgovornosti, poslovni register.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (844,03 KB)

2.
Preoblikovanje podjetja iz s.p. v d.o.o. na primeru podjetja Transport Matjaž Kohn s.p.
Žana Mesner, 2023, diplomsko delo

Opis: Organizacijska oblika samostojnega podjetnika predstavlja pogosto izbiro začetnega načina poslovanja podjetnikov v veliko dejavnostih. Oblika zagotavlja najbolj preprosti in najhitrejši način ustanovitve z možnostmi izbire dodatnih simplifikacij kot je pavšalno obračunavanje poslovnega izida in davka ter izključitev iz sistema plačevanja davka na dodano vrednost. Ob širjenju poslovanja pa postaja bolj primerna organizacijska oblika poslovanja družba z omejeno odgovornostjo. Ta oblika razmejuje poslovno in osebno odgovornost lastnika podjetja, hkrati pa zagotavlja ugodnejšo obračunavanje davščin ob višjih dobičkih ter več drugih možnosti davčne optimizacije z nudenjem različnih opcij deljenja dobička, obračunavanja stroškov dela, urejanja lastniških razmerij med podjetjem in lastnikom ipd. Simulacije z različnimi obsegu poslovanja kažejo, da družba z omejeno odgovornostjo ugodnejše obdavčevanje dobička zagotavlja že ob 10.000 evrih letnega dobička. Izbrano podjetje je s povprečnimi dobički 20.000 evrov že leta 2008 doseglo točko, ko bi lahko začelo z odločanjem o preoblikovanju, vendar še danes posluje kot samostojni podjetnik. Analiza vzrokov in proti preoblikovanju kaže, da se podjetje podobno kot številna druga za preoblikovanje odloča pozno, ker je na razpolago premalo enostavnih uradnih informacij glede preoblikovanja podjetij. Slovenski podjetniški sklad skuša preoblikovanja podjetij spodbujati z vavčerji za povračilo do 60 % strokov, vendar pa podjetjem niso na razpolago nobeni podatki o stroških, ki lahko dosežejo tudi več tisoč evrov. Podjetjem tudi niso na razpolago vzorci dokumentacij ali uradne smernice glede tega, da se za izvedbo preoblikovanja obrniti na pravne ali računovodske strokovnjake. Rezultati študije primera kažejo, da bi z javnim obveščanjem in informiranjem ključno pripomogli k spodbujanju slovenskih podjetij k preoblikovanju.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, preoblikovanje podjetja, prenos podjetja, davčna optimizacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Možnosti podjetniških poti mladih v sloveniji
Vanessa Gorjup, 2023, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo med mladimi je dandanes ena izmed pomembnejših tem ter trendov po svetu. Mladi so namreč spoznali, da je možnosti za dolgotrajne in uspešne »tradicionalne« službe vse manj. Kot rešitev za to so našli podjetništvo, ki pa prinaša tako prednosti in slabosti kot priložnosti ter izzive. To je potrdila tudi izvedena raziskava, v kateri je bilo moč ugotoviti, da si mladi pri delu želijo predvsem svobodo in neodvisnost, vendar je pri tem veliko vprašanje, koliko so za to pripravljeni tvegati. Mladim v podjetniškem svetu nikakor ni lahko, saj se srečujejo tudi s številnimi ovirami, ki lahko izvirajo iz posameznika, njegove kulture ali okolja, v katerem oseba deluje. Ker pa je podjetništvo mladih pomembno tudi za gospodarstvo države, je treba mlade pri tem spodbujati in jim nuditi primerno podporno okolje, ki ga še kako potrebujejo. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega ter empiričnega. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme podjetništva mladih, prednosti ter slabosti podjetništva mladih, lastnosti in tipe mladih podjetnikov, izpostavili smo najpomembnejše ovire mladih podjetnikov, podrobneje opisali, kako pridobiti vire za financiranje, in raziskali, kako tuje države in kako Slovenija spodbujajo podjetništvo med mladimi. V drugem delu pa smo izvedli raziskavo med mladimi – z anketo smo želeli pridobiti vpogled v razmišljanje mladih Slovencev o podjetništvu in njegovem podpornem okolju.
Ključne besede: podjetnik, podjetništvo, podjetništvo mladih, podporno okolje, ovire
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Primerjalna analiza med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom
Urška Lorber, 2023, magistrsko delo

Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti, enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik. Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku. Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika. V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev, prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski izkazi.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
Kriteriji izbire samostojnih podjetnikov pri izbiri računovodskega servisa
Jan Sedlanič, 2022, magistrsko delo

Opis: Podjetniška ideja je pomemben korak posameznika ob ustanovitvi svojega podjetja. Med pomembnimi odločitvami podjetnika je tudi odločitev o tem, kdo mu bo vodil poslovne knjige in poskrbel za pravočasno oddana računovodska poročila. Večina manjših podjetij, kamor štejemo tudi samostojne podjetnike, se odloči, da bodo tovrstne naloge zaupali računovodskemu servisu. Vseeno pa je pomembno, da vsako podjetje preuči samega sebe in oceni, ali bodo oblikovali svoje računovodstvo ali pa se bodo odločili za zunanje izvajanje računovodstva. Če se odločijo za slednje, pa se pojavi nov velik izziv, in sicer izbira najprimernejšega računovodskega servisa. V Sloveniji lahko računovodski servis odpre kdorkoli, kar pomeni, da morajo biti podjetniki še bolj pozorni, komu bodo zaupali vodenje poslovnih knjig. Podobno kot ocena o tem, ali se bo podjetje sploh odločilo za zunanje izvajanje dejavnosti računovodstva, pa je treba oceniti, kaj so najpomembnejši kriteriji pri izbiri računovodskega servisa. Ob tem marsikdo najprej pomisli na ceno storitve, ki je zagotovo zelo pomemben kriterij, zagotovo pa ga ne moremo kar imenovati za najpomembnejšega. Skozi pregled dosedanje literature na tem področju in navsezadnje tudi skozi anketni vprašalnik smo odkrili, da marsikomu cena storitev ni najpomembnejši kriterij, pač pa jih obstaja kar nekaj takšnih, ki so od cene veliko pomembnejši. V pisnem delu smo pregledali in predstavili različna področja računovodskih servisov. Ob tem smo nekaj pozornosti namenili epidemiji COVID-19 kot enemu večjih izzivov računovodskih servisov v zadnjem obdobju, prav tako pa tehnološkim spremembam in novim tehnologijam, ki so za računovodske servise izziv prihodnosti. Računovodski servisi so v zadnjem obdobju, v času zaprtja javnega življenja, bila velika opora samostojnim podjetnikom, sploh kar se tiče tolmačenja proti koronskih paketov in uveljavljanju podpore, ki jih je v teh težkih časih nudila vlada Republike Slovenije. Kot omenjeno, smo izpostavili nekaj novih tehnologij, ki bi v bližnji prihodnosti lahko precej spremenile naš vsakdan oziroma prisilile podjetja vseh velikosti, da prilagodijo svoje procese. Tehnološka pismenost je lahko že danes velika konkurenčna prednost, vse pa kaže na to, da v prihodnosti ne bo le konkurenčna prednost, ampak pogoj za obstanek.
Ključne besede: samostojni podjetnik, računovodski servis, zunanje izvajanje dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

6.
Poslovni načrt in njegov pomen za podjetje
Tea Dukić, 2022, diplomsko delo

Opis: Poslovni načrt je dokument, ki služi načrtovanju poteka dela vseh delov podjetja. Ima notranjo in zunanjo funkcijo. Notranja funkcija poslovnega načrta je usmerjanje dela managerja, zunanja pa pridobivanje investitorjev, torej finančnih sredstev, ki jih podjetnik potrebuje. Poslovni načrt se lahko izdela na samem začetku delovanja podjetja ali ko podjetje že obstaja, vendar želi izdelati nov načrt, na primer uvesti nov izdelek ali stroške in predvideti vpliv tega na podjetje. Vsak del poslovnega načrta se nanaša na drug element podjetja, na primer načrt trženja, finančni načrt, načrt upravljanja. In vsak del je pomemben iz različnih razlogov. Nekatera podjetja menijo, da poslovni načrt ni pomemben za posel in da se da brez njega, spet druga menijo, da je poslovni načrt najpomembnejši. Vsak element ima svoj pomen in skozi to delo je vsak del poslovnega načrta opisan in prikazana vloga vsakega dela.
Ključne besede: poslovni načrt, uspeh, podjetnik, finančni načrt, pomen
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 405; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Izzivi družinskega podjetja pri planiranju nasledstva s primerom
Alen Feuš, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je zajeto proučevanje področja podjetništva, osrednji fokus je na družinskem podjetništvu. V tem sklopu so opredeljeni in med seboj kohezivno povezani pojmi, kot so družina, podjetje in podjetništvo. Ta tri izpostavljena področja so temelj, na katerem sloni celotno družinsko podjetje in njegovo delovanje. Ker gre za prepletanje dveh sistemov, tj. družinskega in poslovnega sistema, je toliko bolj pomembno, da njihovo delovanje osnuje poslovna kultura z vrednotami, ki omogoča podjetju, da preživi tudi turbulentna obdobja, obenem pa se poskrbi za prenos tradicije in ohranitev podjetja v lasti družine, tudi ko pride čas nasledstvenega procesa. Naloga se osredotoča na vprašanje uspešnega prehoda nasledstva na naslednje generacije v družinskem podjetju ter izzive, s katerimi se družinsko podjetje mora soočati, v kolikor želi doseči uspešno izpeljan prehod.
Ključne besede: družina, podjetje, podjetnik, družinsko podjetništvo, družinski in poslovni sistem, nasledstvo, izzivi pri prehodu nasledstva
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 783; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
Primerjava podjetništva v Sloveniji in na Švedskem
Žan Karnet, 2021, diplomsko delo

Opis: Stopnja podjetništvo po svetu narašča. Uspešno podjetje je v veliki meri odvisno od tega kako uspešen je podjetnik pri samem vodenju podjetja. Podjetnik, ki ustvari novo podjetje, nosi večino tveganj in uživa večino koristi. Podjetništvo v Sloveniji in na Švedskem je v porastu. Slovenija in Švedska imata različne postopke za ustanovitev podjetij, različne načine motivacije za podajo na podjetniško pot, različne elemente podjetniške zmogljivosti. Na porast podjetništva na splošno vpliva tudi hitra spremembe tehnologije, modernizacija vseh tehnoloških postopkov in načinov dela. Vendar pa s pojavom Covida-19 stopnja podjetništva v povprečju krepko padla. V času Covida-19 so še posebej ranljiva majhna podjetja.
Ključne besede: Podjetnik, start-up podjetja, GEM, podjetništvo v Sloveniji, podjetništvo na Švedskem
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 1033; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Podjetniški začetki na primeru samostojne podjetnice
Vesna Benkovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je proces, pri katerem ustvarjamo nekaj novega, inovativnega. Marsikdo se zaradi izgube službe odloči, da se poda na samostojno podjetniško pot z namenom zaslužka. Lahko pa se odloči za samostojno podjetniško pot, ker želi opravljati delo, ki ga veseli. Za pisanje diplomske naloge smo si za študijo primera izbrali samostojno podjetnico, ki je sama ustanovila svoje lastno podjetje. Najprej smo opredelili, kaj podjetništvo sploh je in kdo je podjetnik, kajti najprej moramo vedeti, kaj pomeni biti podjetnik, kdo lahko postane podjetnik, kakšne so njegove značilnosti ter katere dejavnosti lahko opravlja, da se odločimo za samostojno podjetniško pot. Naša diplomska naloga v empiričnem delu temelji na analizi ustanovitve samostojnega podjetja samostojne podjetnice. Za lažje razumevanje smo pripravili intervju s podjetnico, na podlagi katerega nam je podjetnica zaupala svoje začetke pri ustanovitvi podjetja. To temo smo si izbrali zato, da ugotovimo, kako se je podjetnica lotila ustanovitve lastnega podjetja, kar smo proučevali s pomočjo intervjuja. V celotnem diplomskem delu smo najprej predstavili splošno teorijo o podjetništvu in podjetniku, katere so podporne institucije za podjetništvo v Sloveniji ter na katere načine vse lahko financiramo ustanovitev lastnega podjetja. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo se osredotočili na študijo primera, kjer teorijo prikažemo na praktičnem primeru. Na osnovi študije primera smo ugotovili, da je eden izmed ključnih dejavnikov pri ustanovitvi lastnega podjetja podpora družine, kajti njihova podpora pomeni največ in daje voljo in energijo, da se podamo v ustanovitev lastnega podjetja. Seveda pa mora biti tudi posameznik pripravljen na določena odrekanja, da lahko uspešno ustanovi in dolgoročno razvija lastno podjetje.
Ključne besede: Podjetništvo, podjetnik, podjetnica, samostojni podjetnik, ustanovitev podjetja.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Druga priložnost za podjetnika
Monika Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetništvo je tvegan proces. Ustanavljanje podjetij, njihovi uspehi in neuspehi so del tržnega gospodarstva. V Evropi vsako leto cca. 200.000 podjetij doživi stečaj. Neuspeh podjetnika ne pomeni zanj konca ampak lahko pomeni začetek nečesa novega. Ko oseba doživi neuspeh in zapre svoje podjetje, ima možnost kadarkoli ustanoviti novo podjetje in začeti znova. To je druga priložnost za podjetnika. Javnost velikokrat stečaj povezuje z goljufijo in gleda nanj kot na kaznivo dejanje. V praksi pa je goljufivih podjetnikov le majhen odstotek. Ker pa mnenje družbe na ljudi močno vpliva, se nekateri podjetniki ne odločijo za drugo priložnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to ali se podjetnik odloči ponovno ustanoviti podjetje ali ne. Diferenciacija med poštenimi in nepoštenimi oziroma goljufivimi podjetniki je ključnega pomena za drugo priložnost. Povzeli smo študije raziskovalcev o stečaju in drugi priložnosti na ravni Evropske unije in naredili primerjavo posameznih evropskih držav. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko začnemo znova, kakšni so postopki, stroški, zakonodaja, kdo je vključen v postopek itn. Na kratko smo navedli tudi, kako na drugo priložnost gledajo v Združenih državah Amerike. Za podjetnike v stečaju bi morali biti na voljo dobri podporni sistemi, tako psihološki kot tudi poslovni. Za lažji drugi začetek je tako pomembna podpora družine in bljižnjih ter stik z ljudmi, ki so postopek stečaja že »preživeli« in imajo izkušnje, kakor tudi dobri pravni sistemi, da s čim manj obveznostmi podjetnik reši postopek zaprtja in lažje pristopi k drugi priložnosti. Ohranjanje podjetnikov v naši družbi je ključnega pomena za napredek, gospodarsko rast in razvoj ter uspešnost države.
Ključne besede: podjetnik, podjetje, ustanovitev, stečaj, zaprtje, druga priložnost
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (934,04 KB)

Iskanje izvedeno v 1.68 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici