Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava področje trajnostnega poročanja, ki v sodobnem gospodarstvu presega tradicionalno finančno poročanje in vključuje razkritja o vplivih na okolje, družbo ter upravljanje (ESG). Poseben poudarek je namenjen energetskemu sektorju, ki ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo, hkrati pa se sooča z geopolitičnimi izzivi, vprašanji zanesljivosti oskrbe in trajnostno preobrazbo. V tem okviru trajnostno poročanje postaja nepogrešljivo orodje za transparentno prikazovanje napredka, krepitev zaupanja deležnikov ter izpolnjevanje zahtev vse strožjih zakonodajnih okvirov, med katerimi izstopa nova evropska direktiva CSRD s pripadajočimi standardi ESRS. Namen dela je preučiti, kako se slovenska energetska podjetja prilagajajo tem zahtevam in v kolikšni meri izpolnjujejo strožje standarde razkritij. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj trajnostnega poročanja in njegov pomen za gospodarstvo, s poudarkom na evropski zakonodaji. Posebej sta izpostavljena direktiva CSRD in standardi ESRS, ki predstavljajo prelomnico v razvoju prakse ter uvajajo strožje zahteve za podjetja. Obravnavani so tudi ključni izzivi implementacije in vpliv teh zahtev na slovenski pravni okvir. Empirični del temelji na primerjalni analizi trajnostnih poročil štirih energetskih podjetij: mednarodnega benchmarka Enel ter slovenskih družb Petrol, HSE in GEN-I. Analizirana so bila tako poročila, pripravljena pred uvedbo standardov ESRS, kot tudi najnovejša poročila za poslovno leto 2024. Analiza je bila izvedena na podlagi enotnega ocenjevalnega protokola, ki je omogočil pregled razvoja trajnostnega poročanja, preverjanje skladnosti z evropskimi standardi in primerjavo med podjetji skozi čas. Rezultati kažejo, da slovenska podjetja v energetskem sektorju postopoma izboljšujejo kakovost trajnostnega poročanja in krepijo strukturo razkritij. Največji preskok je dosegel HSE, medtem ko Petrol in GEN-I prav tako izkazujeta večjo preglednost. Enel dosega skoraj popolno skladnost in tako predstavlja pomemben referenčni okvir, medtem ko slovenska podjetja kažejo trend zmanjševanja vrzeli ter postopnega približevanja zahtevam evropskih standardov. Sklepne ugotovitve potrjujejo, da nova poročila prispevajo k večji preglednosti in primerljivosti trajnostnih razkritij, hkrati pa razkrivajo tudi priložnosti za nadaljnje izboljšave. Delo tako prispeva k boljšemu razumevanju prilagajanja slovenskih energetskih podjetij strožjim zakonodajnim zahtevam trajnostnega poročanja ter ponuja vpogled v razvoj dobrih praks, ki lahko podprejo nadaljnje strateško upravljanje trajnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, ESG, energetski sektor, direktiva CSRD, standardi ESRS, slovenska energetska podjetja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,51 MB)

Opis: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja.
Ključne besede: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko slovenskega start-up ekosistema v primerjavi z izbranimi tujimi primeri – ZDA, Nemčijo in Singapurjem. V zadnjih letih start-up podjetja pridobivajo vse večji pomen pri razvoju inovacij, ustvarjanju delovnih mest in krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. Kljub obstoju določenih potencialov Slovenija pri razvoju podpornega okolja za start-upe zaostaja za najboljšimi praksami. V delu je poudarek namenjen analizi ključnih elementov, ki omogočajo uspešno delovanje podjetniškega ekosistema: zakonodajnega okolja, dostopa do kapitala, vloge podpornih institucij in podjetniške kulture. S primerjalnim pristopom so izpostavljene razlike in podobnosti med državami ter identificirane dobre prakse, ki bi jih lahko uspešno prenesli v slovensko okolje. Ugotovitve kažejo, da Slovenija kljub dobrim osnovam potrebuje usmerjene sistemske spremembe, kot so jasna nacionalna strategija, izboljšanje davčnega in investicijskega okolja ter okrepitev sodelovanja med deležniki. Naloga se zaključi s predlogi za izboljšanje slovenskega ekosistema in z nakazanimi možnostmi nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, primerjava, zakonodaja, kapital, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (982,28 KB)

Opis: V diplomi smo analizirali poslovanje treh slovenskih produkcijskih podjetij. Zanimalo nas je, kako uspešna so bila pri obvladovanju svojih finančnih virov, ustvarjanju dobička, ohranjanju plačilne sposobnosti in doseganju gospodarnosti, donosnosti in produktivnosti. Analizirali smo tudi vire financiranja zadnjih celovečernih filmov teh podjetij, s čimer smo želeli ugotoviti, kako sposobna so bila pri zagotavljanju financiranja teh filmov. Ugotovili smo, da so bili zadnji celovečerni filmi financirani z javnimi sredstvi, ki jih je v največjem deležu zagotavljal Slovenski filmski center. Ugotavljamo, da je v Sloveniji potrebno izboljšati pogoje za slovenski film, kar je nujno za krepitev produkcije in mednarodno širitev slovenskih filmov.
Ključne besede: slovenska filmska produkcijska podjetja, poslovna uspešnost, filmska industrija, viri financiranja, Slovenski filmski center
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (747,03 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pomen učinkovitega upravljanja časa in virov v malih podjetjih, s poudarkom na vplivu teh dejavnikov na delovno učinkovitost, organizacijo poslovanja in dolgoročno uspešnost. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti s področja razporejanja virov, organizacije časa, psihološki vidiki upravljanja ter vloga tehnologije in digitalnih orodij pri podpori upravljavskim procesom. Empirični del temelji na poglobljenem intervjuju s podjetnikom, ki vodi malo podjetje v gostinski panogi. Analiza razkriva praktične pristope k načrtovanju virov, delegiranju nalog, odzivanju na izzive ter iskanju ravnotežja med operativnim delom in strateškim razvojem. Ugotovitve kažejo, da so učinkovito upravljanje časa, ustrezna uporaba digitalnih orodij ter prilagajanje dinamiki trga ključni dejavniki za uspešnost malega podjetja. Diplomsko delo poudarja pomembnost samoregulacije, učenja iz izkušenj ter zmožnosti hitrega odločanja kot osrednjih kompetenc sodobnega podjetnika.
Ključne besede: upravljanje virov, mala podjetja, podjetnik, učinkovitost poslovanja, digitalna orodja, avtomatizacija procesov, razporejanje časa.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,53 MB)