1. Pametne ure za otroke : prednosti, tveganja in varnostni izziviBarbara Svetina, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so predstavljene pametne ure za otroke kot nosljive naprave, ki nudijo prednosti, kot so sledenje lokaciji, komunikacija in spremljanje aktivnosti, hkrati pa prinašajo varnostna tveganja in izzive zasebnosti. Opisali smo ključne funkcionalnosti, vključno z dvosmerno komunikacijo, GPS sledenjem, geografskimi ograjami, merjenjem aktivnosti, opomniki in SOS funkcijami. Analizirana so varnostna tveganja, kot so pomanjkljivo šifriranje, slaba avtentikacija in možnost nepooblaščenega dostopa, ugotovljena v študijah. Proučen je evropski in slovenski pravni okvir. Preverjene so hipoteze glede motivov staršev za nakup, poznavanja funkcij, varnosti naprav in zavedanja pravnih tveganj. Izvedena anketa med starši je pokazala, da so varnostni razlogi prevladujoči, vendar je poznavanje naprednih funkcij in pravnih tveganj omejeno. Ugotovljeno je, da so naprave pogosto ranljive, kar zahteva večjo ozaveščenost in izboljšane varnostne ukrepe.
Keywords: pametne ure, otroci, varnostna tveganja, zasebnost, osebni podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.12.2025; Views: 0; Downloads: 85
 Full text (1,05 MB) |
2. Primerjalna analiza energetske učinkovitosti fotonapetostnega sistema z baterijskim hranilnikom v zimskem in poletnem obdobju : magistrsko deloJovana Kalajanović, 2025, master's thesis Abstract: Energija ima izjemno pomembno vlogo v današnji družbi, saj predstavlja pomemben dejavnik gospodarske rasti, tehnološkega napredka ter zagotavljanja varnosti in kakovosti življenja. Neprekinjena, zanesljiva in trajnostna oskrba z energijo je izziv, s katerim se danes soočajo tako razvite kot manj razvite države. Skladno s trendi zmanjševanja fosilnih virov energije in potrebami po varstvu okolja prihajajo v ospredje obnovljivi viri, med katerimi ima sončna energija ključno vlogo. Fotonapetostni sistemi, ki omogočajo pretvorbo sončne svetlobe v električno energijo, so nepogrešljiv del sodobnih stanovanjskih in industrijskih objektov, še posebej, če jih uporabljamo z baterijskim hranilnikom, ki zagotavlja hrambo energije za uporabo izven obdobij sončnega obsevanja. Takšna kombinacija omogoča večjo neodvisnost in učinkovitejšo izrabo lastne energije. Namen magistrskega dela je podrobna analiza energetske učinkovitosti fotonapetostnega sistema, ki vključuje baterijski hranilnik in električno vozilo. Analiza je osredotočena na realne pogoje samostojnega stanovanjskega objekta skozi zimsko in poletno obdobje. Uporabljeni so bili dejanski merilni podatki proizvodnje in porabe električne energije, stanje napolnjenosti baterije ter časovni potek moči baterijskega sistema, poleg tega pa tudi profil porabe električnega vozila in omrežja. S tem smo želeli predstaviti realno zgodbo delovanja sistema in zagotoviti verodostojen vpogled v njegovo delovanje v vsakodnevnih pogojih. Delo se zaključi z analizo učinkovitosti sistema ter oceno njegovih prednosti in slabosti. Glavna primerjava zimskega in poletnega dne je pokazala izrazite sezonske razlike. Takšna integracija fotonapetostnega sistema, baterijskega hranilnika in električnega vozila prispeva k boljši izrabi energije in večji energetski samozadostnosti. Kljub nekaterim omejitvam, kot je variabilnost profila porabe, ta celostni pristop predstavlja rešitev za zmanjšanje odvisnosti od tradicionalnih energetskih virov. V širšem kontekstu bodo obnovljivi viri energije igrali ključno vlogo pri prihodnjem izboljšanju in povečanju učinkovitosti energetskih sistemov. Njihova vključitev v pametna omrežja prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje energetske varnosti, spodbujanje trajnosti in zanesljivosti sistema, tehnološki napredek ter boljša integracija in prilagodljivost omrežja. Ti trendi predstavljajo pomembno platformo za razvoj trajnostne in učinkovite energetske prihodnosti, kar bo omogočilo zmanjšanje odvisnosti od tradicionalnih virov in spodbudilo prehod k bolj zeleni in digitalizirani družbi.
Keywords: realni podatki, sezonska primerjava, fotovoltaika, samostojni objekt
Published in DKUM: 19.12.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (4,51 MB) |
3. Upravičenja detektiva in posegi v človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePeter Arne Golob, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, natančneje upravičenja in prepovedi, ki jih detektivu podeljuje oziroma določa zakon. Detektiv pri svojem delu omejen z (ne popolnoma jasnimi) zakonskimi določbami. Te so določene z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih pravic tako opazovanih kot tretjih oseb. Ker vsako ravnanje detektiva predstavlja določen poseg v človekove pravice, mora detektiv pri svojem delovanju izbirati načine dela, s katerimi v najmanjši možni meri posega v zasebnost in druge pravice posameznika. Izrecno detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere so z zakonom pooblaščeni policija sodišče in drugi pravosodni organi ter varnostno-obveščevalne službe. Žal je praksa pokazala, da je meja med upravičenji detektivov in prikritimi preiskovalnimi ukrepi pogosto zabrisana, po našem mnenju pa bi se težavam lahko ognili z jasnejšimi definicijami in sistemskim pristopom pri oblikovanju samih zakonskih določb. Ker izvajanje upravičenj detektiva lahko predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, mora biti izvajanje teh jasno, določno in natančno opredeljeno v zakonu, detektivi, ki izvršujejo ta upravičenja pa morajo nenazadnje imeti jasno začrtane meje. V vsakem primeru pa ob očitkih spornih ravnanj detektiva končno razlago zakonitosti le teh na koncu poda sodišče. Z vidika sodne prakse so dovoljeni posegi v človekove pravice samo tisti, ki zasledujejo ustavno dopusten cilj in ki nato prestanejo še strogi test sorazmernosti. Če detektiv s svojim ravnanjem nedovoljeno poseže v človekove pravice, tako pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti v nobenem sodnem postopku, tako detektiv kot naročnik pa lahko (glede na stopnjo odgovornosti) za svoje ravnanje kazensko in civilnopravno odgovarjata.
Keywords: detektivska dejavnost, prikriti preiskovalni podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,06 MB) |
4. Varstvo podatkov in pravice potrošnikov v digitalnem marketinguMirjana Založnik, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje varstvo osebnih podatkov in pravice potrošnikov v kontekstu digitalnega trženja, področja, kjer hitra rast spletnih storitev in obdelava osebnih podatkov postavljata zasebnost v ospredje razprav. V teoretičnem delu smo analizirali ključne evropske zakonodajne akte – Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), Zakon o digitalnih storitvah (DSA), Zakon o digitalnih trgih (DMA), Zakon o upravljanju podatkov (DGA) in Zakon o podatkih (Data Act), ki skupaj predstavljajo temelje za pregledno, odgovorno in pošteno obravnavo osebnih podatkov v digitalnem okolju.
Empirični del temelji na anketi med 108 potrošniki in se osredotoča na njihovo ozaveščenost o pravicah, izkušnje s kršitvami ter odnos do obdelave osebnih podatkov. Rezultati kažejo, da potrošniki poznajo predvsem osnovne vidike GDPR, medtem ko novejši akti in celoten nabor pravic ostajajo večini neznani. Zakonodajo pogosto zaznavajo kot zapleteno, kar zmanjšuje njihovo pripravljenost na ukrepanje ob kršitvah. Večina se ob zaznanih nepravilnostih ne odloči za formalno pravno varstvo, saj jim primanjkuje jasnih informacij, zaupanja v učinkovitost sistema ali občutijo, da situacija ni dovolj resna.
Kljub temu raziskava potrjuje, da zasebnost ni zgolj formalno zapisana v zakonodaji, temveč jo potrošniki razumejo kot ključen element zaupanja v digitalno okolje. Pogosto se odločijo, da določenih storitev ne bodo uporabljali, kadar menijo, da podjetja preveč posegajo v njihove osebne podatke. To nakazuje, da so potrošniki zasebnost pripravljeni braniti tudi z lastnimi odločitvami, čeprav redko ukrepajo po formalnih pravnih poteh.
Naloga tako pokaže, da je evropski zakonodajni okvir sicer obsežen in napreden, a njegova učinkovitost v praksi ostaja omejena zaradi nizke ravni ozaveščenosti, nepreglednosti pravil in pomanjkanja enostavnih mehanizmov za uveljavljanje pravic. Potrošniki ob tem jasno izražajo pričakovanja po večji preglednosti, strožjem izvrševanju zakonodaje ter širšem ozaveščanju in izobraževanju. Magistrsko delo zato poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki združuje pravne, regulatorne in izobraževalne ukrepe ter zagotavlja ravnovesje med razvojem digitalnega marketinga in zaščito temeljnih pravic posameznika.
Keywords: digitalni marketing, pravice, podatki, GDPR, DSA, DMA, DGA, Data Act.
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,24 MB) |
5. Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, zaščitne tehnike in analiza primerov : magistrsko deloŽan Povše, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, anonimizacijske tehnike in analiza primerov obravnava problematiko varovanja zasebnosti v kontekstu odprtih podatkov. V teoretičnem delu so predstavljena glavna tveganja, povezana z objavo podatkov ter različne tehnike za zaščito zasebnosti, kot so: anonimizacija, psevdonimizacija in druge sodobne metode. Poseben poudarek je namenjen oceni učinkovitosti teh tehnik ter morebitnim tveganjem, ki kljub uporabi zaščitnih ukrepov ostajajo prisotna.
V empiričnem delu smo izvedli analizo izbranih odprtih podatkovnih množic in prikazali možnost ponovne identifikacije posameznikov, kar poudarja resnost izzivov na področju varovanja zasebnosti. Prikazali smo postopek pravilne anonimizacije podatkov kot primer dobre prakse.
V nalogi je predstavljen pravni okvir za varstvo osebnih podatkov na ravni Evropske unije in Republike Slovenije, Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Cilj naloge je bil osvetliti aktualno stanje, opozoriti na potencialna tveganja ter prikazati konkretne rešitve za odgovorno ravnanje z odprtimi podatki.
Keywords: odprti podatki, zasebnost podatkov, anonimizcija, GDPR, pravni okvir, anonimizacijske tehnike
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,11 MB) |
6. Uporaba orodja Power BI za analizo demografskih podatkov s ciljem izboljšanja uspešnosti prodajeMedina Mešanović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo orodja Power BI za analizo demografskih podatkov z namenom podpore podatkovno podprtemu odločanju v trženju. Namen dela je prikazati, kako lahko podjetja z analizo demografskih in vedenjskih vzorcev sprejemajo učinkovitejše marketinške odločitve in izboljšajo prodajno uspešnost. Raziskava temelji na simuliranem naboru podatkov, ki so bili najprej analizirani v Excelu, nato pa vizualizirani v orodju Power BI. Uporabljene metode vključujejo deskriptivno statistiko, primerjavo skupin in interaktivne prikaze za prepoznavanje vzorcev. Rezultati kažejo, da vizualna analiza omogoča boljše razumevanje ciljne skupine in olajša sprejemanje strateških odločitev. Zaključki poudarjajo pomen vključevanja sodobnih analitičnih orodij v trženjske procese in priporočajo širšo uporabo orodja Power BI v poslovnem okolju.
Keywords: Excel, Power BI, podatkovna analitika, demografski podatki, trženjsko odločanje
Published in DKUM: 21.10.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,30 MB) |
7. Metoda hierarhične večznačne klasifikacije na osnovi ekstrakcije značilnic s tekstovno analizo mikrobiotskih podatkov : doktorska disertacijaLucija Brezočnik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Zanesljiva identifikacija kompleksnih vsebinskih struktur v primerih, kjer posamezni primerki podatkovnega nabora niso homogeni, pač pa združujejo informacije več virov, predstavlja enega izmed ključnih metodoloških izzivov sodobne podatkovne analitike. Relativno enostavna je namreč naloga, kjer je določen primerek homogen in ga z uporabo večrazredne klasifikacije znamo relativno preprosto razvrstiti v enega izmed ponujenih razredov. Kompleksnost pa se drastično poveča, ko se v istem primerku skriva več virov. V tem primeru osnovne metode analize ne zadostujejo več in potrebujemo naprednejše pristope, ki so sposobni razbrati soobstoj več razredov oziroma oznak, kar je tudi domena večznačne klasifikacije. V predloženi doktorski disertaciji obravnavamo omenjeni problem na področju metagenomike, ki med drugim omogoča raziskovanje mikrobiote, raznolike skupnosti bakterij in drugih mikroorganizmov v določenem okolju. Z naprednimi tehnikami sekvenciranja iz njih pridobimo zaporedja DNK celotne mikrobne združbe, ki jih lahko opišemo kot izjemno dolga besedila, zapisana z abecedo štirih nukleotidov: A, T, G in C. Naš cilj je v teh besedilih poiskati t. i. označevalne gene, ki so izključno ali močno povezani z gostiteljem. V ta namen smo na podlagi optimizacijskih pristopov in domenskih pravil predlagali metodo ekstrakcije značilnic, temelječo na osnovi k-merov, tj. krajših delov DNK. Pristop na osnovi k-merov se je izkazal za zelo učinkovitega, zato smo ga uporabili tudi pri sintetičnem generiranju vzorcev mikrobnih oziroma mikrobiotskih podatkov. Metoda temelji na pripravi profilov k-merov in na nanje osnovanih grafih prehodov. Ker smo v doktorski disertaciji analizirali lokacijsko specifične vzorce, smo morali njihov manjši nabor čistih vzorcev ustrezno razširiti. Še več, sintetično smo razširili tudi nabor mešanih vzorcev, kar predstavlja še večji izziv v realnih okoljih. Obe predlagani metodi sta se združili v konceptualno najzahtevnejšem delu doktorske naloge, predlagani metodi hierarhične večznačne klasifikacije na osnovi ekstrakcije značilnic, imenovani MLB. Z njo smo na osnovi vhodnih podatkov, tj. čistih ali sintetično ustvarjenih vzorcev, napovedovali deleže gostiteljev v mešanih mikrobnih vzorcih. Rezultate metode MLB smo primerjali s tistimi, pridobljenimi z orodjem SourceTracker, vodilnim orodjem za natančno identifikacijo in kvantifikacijo gostiteljev mikrobov v mešanih vzorcih. Metodi smo ovrednotili z uveljavljenimi metrikami na področju večznačne klasifikacije, ki razkrivajo, da metoda MLB učinkovito rešuje problem določitve gostiteljev in njihovih deležev ter poda primerljive, večinoma pa boljše rezultate kot orodje SourceTracker.
Keywords: strojno učenje, večznačna klasifikacija, ekstrakcija značilnic, obdelava naravnega jezika, mikrobiotski podatki
Published in DKUM: 20.10.2025; Views: 0; Downloads: 46
Full text (22,60 MB) |
8. Uporaba odprtih podatkov za podporo odločanju pri nakupu nepremičnineHana Feratović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pomen uporabe odprtih podatkov pri analizi nepremičninskega trga v Sloveniji. Namen raziskave je bil preučiti, kako lahko javno dostopni podatkovni viri, kot so GURS, portal Prostor, OPSI ter specializirani nepremičninski portali, prispevajo k večji preglednosti, zanesljivosti in učinkovitosti odločanja na trgu. Poseben poudarek je namenjen primerjavi različnih virov in analizi njihove uporabnosti za vrednotenje nepremičnin, spremljanje tržnih trendov ter podporo strateškemu načrtovanju.
Pri raziskavi so bili uporabljeni deskriptivna analiza, študij primerov in pregled dokumentacije. Rezultati kažejo, da odprti podatki bistveno zmanjšujejo informacijsko asimetrijo med udeleženci trga ter omogočajo hitrejši in transparentnejši vpogled v dejansko stanje nepremičnin. Kljub številnim prednostim se kažejo tudi izzivi, kot so neenotna ažurnost podatkov, pomanjkanje standardizacije med občinami ter omejitve dostopa pri določenih zbirkah.
Zaključek dela poudarja, da kombinacija različnih virov podatkov predstavlja najzanesljivejši okvir za analizo nepremičninskega trga. Priporočila vključujejo večjo standardizacijo podatkovnih zbirk, redno posodabljanje ter širšo uporabo digitalnih orodij, ki bi lahko dodatno okrepila transparentnost in zaupanje na nepremičninskem trgu.
Keywords: Odprti podatki, nepremičninski trg, prostorski podatki, odločanje, preglednost.
Published in DKUM: 17.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,06 MB) |
9. Urejanje logističnih podatkov in prevzem blagaUrška Trebušak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je obravnava izzivov in razvojnih možnosti vhodne logistike v distribucijskih centrih. Poseben poudarek je namenjen trem osrednjim področjem: razširitvi uporabe elektronske izmenjave podatkov z dobavitelji, uvedbi sistema za upravljanje časovnih oken (time slot management) ter optimizaciji postopka predhodnega merjenja novih izdelkov. V analizi trenutnega stanja ugotavljamo, da se urniki dostav še vedno vodijo ročno, znaten delež dobaviteljev ne uporablja elektronske izmenjave podatkov, vzorci izdelkov za meritve pa pogosto niso dostavljeni pred prvo dostavo blaga v skladišče. Posledično prihaja do napak pri prevzemu in daljšega čakanja na prevzem. Predlagane rešitve temeljijo na digitalizaciji procesov, uporabi globalnih standardov za identifikacijo in izmenjavo podatkov (angl. Global Standards One, v nadaljevanju GS1) ter večji sledljivosti skozi vse faze vhodne logistike. Predlagana je uvedba popolne elektronske izmenjave podatkov z vsemi dobavitelji, ki bi izboljšala točnost podatkov, sistem za upravljanje časovnih oken bi optimiziral razporejanje dostav, pravočasne meritve pa bi zmanjšale neskladnosti in izboljšale rokovanje z blagom. Z vsem zgoraj naštetim bi se povečala učinkovitost vhodne logistike, zmanjšali stroški in izboljšala preglednost nad procesi, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost podjetja.
Keywords: logistični podatki, urnik dostav, distribucijski center, prevzem blaga, elektronska dobavnica
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,16 MB) |
10. Prikaz ženskih pravic v besedilih šolskih družboslovnih učbenikov : magistrsko deloAlex Premzl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje pojavnost pravic žensk v slovenskih družboslovnih učbenikih za osnovne in srednje šole. Analiziranih je bilo 43 učbenikov s področij zgodovine, geografije, sociologije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike, pri čemer je bila uporabljena metoda analize vsebine.
Skupno je bilo zabeleženih 299 omemb pravic žensk, od tega 119 eksplicitnih (39,8 %) in 180 implicitnih (60,2 %). Rezultati kažejo, da se pravice žensk v učbenikih pogosteje pojavljajo v posredni obliki, prek zgodovinskega ali družbenega konteksta, redkeje pa kot neposredno poimenovane pravice. Posebno izrazit premik je zaznan v zadnjem desetletju: učbeniki, izdani med letoma 2012 in 2024, vključujejo kar 262 omemb (106 eksplicitnih, 156 implicitnih), v primerjavi s starejšimi učbeniki (1999–2011), kjer je bilo omemb le 33.
Največ omemb je bilo zabeleženih v učbenikih zgodovine (193), sledijo sociologija (68), geografija pa je bila zastopana z najmanjšim številom primerov (9). Analiza po izobraževalnih stopnjah pokaže največ omemb v gimnazijskih učbenikih (173), manj v osnovnošolskih (102), najmanj pa v poklicnih programih (24). Približno petina vseh omemb (20,7 %) je predstavljenih kot ne-pravice žensk, predvsem v implicitni obliki.
Raziskava prispeva k razumevanju, kako slovenski učbeniški sistem skozi družboslovne predmete obravnava tematiko enakopravnosti spolov. Pokaže, da so pravice žensk v učbenikih prisotne, vendar pogosto v prikriti obliki, kar lahko zmanjšuje njihovo jasnost in prepoznavnost za učence in dijake. Hkrati pa naraščajoča pogostost eksplicitnih omemb in poudarek vključevanju žensk v zadnjih letih kaže na pozitiven premik v smeri bolj odprtega in neposrednega naslavljanja enakosti spolov v izobraževalnem procesu.
Keywords: pravice žensk, družboslovni učbeniki, stereotipi, (ne)enakost spolov, implicitni in eksplicitni podatki
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,78 MB) |
