1. Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko deloDenis Ukman, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (7,34 MB) |
2. Priprava obšolskega programa plezanja na zavarovanih plezališčih v naravi za učence 2. vio. : magistrsko deloLucija Dolar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo pripravili 35-urni obšolski program plezanja na zavarovanih plezališčih. Magistrsko delo je zapisano na podlagi primerjanja različnih virov in literature ter analize virov. S pomočjo programa smo predstavili prednosti plezanja za otrokov celostni razvoj ter možnosti vpeljave plezanja na zavarovanih plezališčih kot obliko športne obšolske dejavnosti. Prav tako smo s pomočjo učnih priprav ustvarili podlago za poučevanje in izvajanje te dejavnosti ter s pomočjo diferenciacije učnih pripomočkov in plezal omogočili izvajanje ne glede na lokacijo in opremljenost šole. Učenci 2. VIO so zaradi specifičnih razvojnih značilnosti pripravljeni na učenje ter usvajanje tudi drugih oblik gibanja v naravi, kot so pohodništvo, planinarjenje ali gorništvo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili prednosti plezanja v naravi za otrokov celostni razvoj. V teoretični del sta vključena tudi opis in varnostni vidik pohodništva, plezanja in plezanja na zavarovanih plezališčih v naravi, s čimer smo zagotovili, da lahko učitelji preko magistrskega dela samostojno in varno izvajajo obšolski program. Pripravili smo program, ki omogoča varno plezanje po zavarovanih plezališčih ne glede na omejitve, ki so prisotne. Menimo, da so pozitivne posledice plezanja na zavarovanih plezališčih v naravi za otroke velike in je ključno, da ovire premagamo in otrokom omogočimo drugačen način zdravega preživljanja časa v naravi.
Ključne besede: Pohodništvo, plezanje, zavarovana plezališča, obšolski program.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 758; Prenosov: 94
Celotno besedilo (3,00 MB) |
3. Organizacija športno plezalne prireditve - Vzhodna liga Radlje ob Dravi : diplomsko deloAndraž Plošnik, 2022, diplomsko delo Opis: Športno plezanje vedno bolj pridobiva na popularnosti in prepoznavnosti, kar lahko pripišemo odličnim rezultatom naših tekmovalcev na svetovnih tekmovanjih. Z naraščanjem popularnosti pa se pojavlja vedno več dogodkov, ki športno plezanje postavljajo v ospredje.
Eno izmed takšnih dogodkov je Vzhodna liga v športnem plezanju za mlajše kategorije. Cilj tekmovanja je športno plezanje približati širši skupini otrok in jim s tem olajšati prehod na tekmovanja višjega ranga.
Diplomska naloga bo na podlagi modela organizacije velikih športnih tekmovanj (Kolar in Zaletel, 2013) pripravila strateško analizo projekta Vzhodne lige Radlje ob Dravi in pripravila načrt operativne priprave obravnavanega projekta.
Ključne besede: športno plezanje, organizacija, planiranje, management
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1009,21 KB) |
4. Vpliv progresivnega mišičnega sproščanja na anksioznost pred tekmovalnim nastopom pri športnih plezalcih : magistrsko deloMartina Zakšek, 2022, magistrsko delo Opis: Študije so pokazale, da so tehnike sproščanja koristne za športnike tako, da povečajo njihovo koncentracijo, samozavest in zmanjšajo raven tesnobe, stresa, krvnega tlaka ter mišične napetosti. Progresivna mišična sprostitev (PMR) se osredotoča na napenjanje in sproščanje specifičnih mišičnih skupin telesa za doseganje stanja sprostitve, ki je koristno orodje za tekmovalni šport. S pomočjo PMR-ja smo želeli preveriti njegove vplive na tesnobo, srčni utrip, končni rezultat ter vlogo strategij spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 26 otrok dveh štajerskih športnoplezalnih klubov, od tega 14 dečkov (53,8 %), starih med 8 in 14 let. Uporabili smo vprašalnik STAI-X2 in COPE. Z mešano ANOVO smo ugotovili glavni učinek somatske in fizične anksioznosti pred tekmovanjem pri vključitvi faktorja med skupinama, ločenima glede na intervencijo in glede na strategije spoprijemanja s stresom. Spoznali smo, da obstaja interakcija med srčnim utripom in anksioznostjo pet minut pred tekmovanjem. Le pri končnih dosežkih smo ugotovili razlike med skupinama v smeri boljše uvrstitve tistih, ki so se učili PMR. Trenerji in udeleženci so poročali o sproščujočih občutkih in všečnosti tehnike ter uporabnostjo simulacijskih tekmah, pri čemer se je izboljšala tudi taktičnost eksperimentalne skupine. Naloga je ena prvih na področju športnega plezanja v Sloveniji, zato poudarjamo vlogo športnega psihologa pri sodelovanju s trenerji in starši za optimalno delovanje in uspešnost plezalcev. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter uporabna vrednost.
Ključne besede: progresivno mišično sproščanje, anksioznost, srčni utrip, športno plezanje, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 1087; Prenosov: 241
Celotno besedilo (979,10 KB) |
5. Razvoj turistične ponudbe plezališča Kotečnik : diplomsko delo univerzitetnega študijaDomen Zupan, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu obravnavamo naravno plezališče Kotečnik ter plezalni turizem. Predstavili smo plezanje kot šport, samo plezališče Kotečnik, ga primerjali z ostalimi večjimi plezališči po Sloveniji ter raziskali, kakšna je konkurenčna turistična ponudba v drugih plezališčih. Želeli smo ugotoviti, na kak način bi bilo najbolje dodatno obogatiti turistično ponudbo plezališča Kotečnik. Z našo raziskavo, ki jo tvorita anketni vprašalnik in SWOT analiza, smo pridobili izhodiščno točko, kaj plezalcem na destinaciji primanjkuje in česa bi si še želeli. Ker je plezališče Kotečnik največje svoje vrste v Sloveniji in ima hkrati relativno skromno turistično ponudbo, smo se odločili, da jo dopolnimo. Ker se plezališče lahko pohvali s skorajda neokrnjeno naravo, smo pri snovanju idej za dopolnjevanje turistične ponudbe stremeli k okolju prijaznim dejavnostim ter aktivnostim in hkrati naravo čim bolje izkoristiti. Prav tako, smo poskušali vključiti ideje, ki so se v praksi pokazale kot uspešne v drugih plezališčih po svetu.
Ključne besede: Plezanje, turizem, Kotečnik, analiza, adrenalinski turizem.
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Konstruiranje plezalnih oprimkov za športno plezanje : diplomsko deloViktor Bombek, 2020, diplomsko delo Opis: Plezalni oprimki, namenjeni dvoranskemu športnemu plezanju, so se vzporedno z razvojem
tega športa razvijali skozi obdobje zadnjih tridesetih let. Največja sprememba se je zgodila pri
razvoju materiala in oblike oprimkov. V zadnjih letih se panoga razvija vse hitreje, zaradi česar
se da razumeti, da bodo potrebe po izdelkih, opisanih v tej nalogi, rastle.
Predmet naloge je prikaz konstruiranja in fizične izdelave večjega števila (družine) oprimkov.
Naloga je bila izvedena v sodelovanju s podjetjem CST d.o.o., v sklopu praktičnega
izobraževanja na fakulteti. V nalogi je predstavljen razvoj dvoranskega športnega plezanja,
vzporedno z razvojem materiala in načinom izdelave plezalnih oprimkov. Narejena je bila
analiza najbolj priznanih svetovnih in domačih izdelovalcev oprimkov ter analiza njihovih
oblik, na podlagi katere so bile izdelane lastne oblike. Predstavljene so lastnosti različnih
uporabljenih materialov za izdelavo oprimkov. Opisano je snovanje oblike oprimkov, izdelava
osnovnih oblik oprimkov iz pene, izdelava kalupov (negativov) in izdelava odlitkov (oprimkov)
iz ustreznega materiala, pri čemer je bila materialna mešanica oprimkov ugotovljena
eksperimentalno. Točna sestava v nalogi ni opisana zaradi varovanja podatkov podjetja. V
nalogi je predstavljen tudi osnovni preračun lastne cene enega izmed setov izdelanih oprimkov,
ki je bil izveden na podlagi podatkov, pridobljenih v podjetju.
Končni produkti naloge so seti oprimkov (družina oprimkov), ki jih podjetje že prodaja na trgu
pod imenom Victory holds.
Ključne besede: plezalni oprimki, oblike oprimkov, športno plezanje, poliestrska smola
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1239; Prenosov: 193
Celotno besedilo (3,31 MB) |
7. Specialna priprava športnega plezalca na tekmovanjeEva Petrič, 2019, diplomsko delo Opis: Priprava na tekmovanje od športnega plezalca zahteva motorično in nemotorično pripravo med treningom. Nemotorična priprava je ključnega pomena, saj športnega plezalca psihično pripravi na trening. Med nemotorično pripravo prištevamo ustrezno prehrano, zadosten počitek, tehnike sproščanja in analizo nastopov.
V diplomskem delu smo želeli raziskati, kakšen odnos imajo športni plezalci do nemotorične priprave na tekmovanje.
Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja, pri tem pa zajeli vzorec 40 športnih plezalcev iz regionalnih plezalnih klubov. Kot inštrument za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga izdelali na podlagi pregleda literature obravnavane teme.
Analiza rezultatov je pokazala, da 52% športnih plezalcev uporablja motorične priprave na tekmovanje. 33,3 % športnih plezalcev pa se posveča treningu vaj za izboljšanje koncentracije. Športni plezalci prav tako navajajo, da se jih nemotorični pripravi večkrat tedensko posveča 27,5 %.
Motorična in nemotorična priprava na tekmovanje sta tesno povezani. Športni plezalci bi morali v večji meri izvajati treninge nemotoričnih metod, kar bi po mnenju različnih avtorjev izboljšalo njihovo uspešnost na tekmovanjih. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi plezalci redno obnavljali znanje s področja nemotoričnih priprav.
Ključne besede: trening, motorična priprava, nemotorična priprava, plezanje, športnik
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1281; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. Vloga plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrokDarja Gantar, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Vloga plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok smo v teoretičnem delu opredelili gibalni razvoj otroka. Pisali smo o naravnih oblikah gibanja, o motoričnih sposobnostih in kako jih razvijamo s plezanjem. Opisali smo igrala in plezala v vrtcih, vzgojiteljevo vlogo pri njihovi uporabi ter gibalno-športne dejavnosti na njih. Navedli smo nekaj dosedanjih raziskav in ugotovitev na temo igral, plezal in plezanja. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, katere namen je bil raziskati vlogo uporabe plezal v vrtcih pri motoričnem razvoju otrok. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi raziskave ugotoviti, ali otroci iz skupine, ki redno uporablja plezala v vrtcu, dosegajo boljše rezultate na motoričnih testih od otrok, ki plezal ne uporabljajo pogosto. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije je predstavljalo 7 vzgojiteljic in 99 otrok iz mariborskih vrtcev, starih 4–6 let. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer intervjujem z vprašanji zaprtega tipa za vzgojitelje in motoričnimi testi za otroke. Otroke smo razdelili v dve skupini glede na odgovor vzgojiteljic v intervjuju o pogostosti načrtovanja vodenih gibalnih dejavnosti na zunanjih plezalih, in sicer v skupino A (enkrat tedensko) in skupino B (enkrat mesečno). Za preverjanje hipotez smo uporabili deskriptivno statistiko in analizo variance. Skladno s ciljem diplomskega dela so rezultati pokazali, da med skupinama otrok, ki se razlikujeta po pogostosti uporabe plezal, ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti.
Ključne besede: plezala v vrtcih, plezanje, predšolski otrok, motorični testi, gibalna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. Prijemalo za plezajočega robotaTadej Peršak, 2017, magistrsko delo Opis: Plezajoči robot bi se v prihodnosti lahko uporabljal za pregled in vzdrževanje mostov. Po mostu bi robot lahko plezal s pomočjo diletacijskih lukenj, ki ostanejo od gradnje, lahko pa bi se povezali en na drugega in zgradili kakšno konstrukcijo iz svojih teles. Namen je razviti prijemalo, ki bi to omogočalo. Razvoja se bomo lotili tako, da bomo opravili izračune, prijemalo zmodelirali z CAD orodji, prijemalo izdelali, poiskali primerne aktuatorje, senzorje in krmilnik ter prijemalo spravili v delujoče stanje. Na koncu pa še sledi testiranje, da izvemo ali prijemalo deluje tako, kot smo si zamislili.
Ključne besede: Prijemalo, plezajoči robot, plezanje
Objavljeno v DKUM: 22.08.2017; Ogledov: 1570; Prenosov: 204
Celotno besedilo (8,89 MB) |
10. Konstruiranje in izdelava balvanske plezalne steneGregor Ahtik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana izdelava manjše plezalne stene. Osnovni namen je bil predstavitev celotnega procesa izdelave, od začetne ideje do končnega izdelka. Prikazane so glavne faze snovanja, določitev primerne konstrukcije stene, izdelava posameznih komponent konstrukcije, preračun razsvetljave idr. Prav tako smo prikazali nekaj izmed problemov, s katerimi smo se srečevali na poti izdelave, in pripadajoče rešitve. Pri izdelavi smo se opirali na veljavne standarde in lastne izkušnje. Celotna stena je bila prilagojena znanju lokalnih plezalcev in uporabnikom lokalnega Alpinističnega odseka.
Ključne besede: Balvanske plezalne stene, konstrukcije, plezanje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 3920; Prenosov: 700
Celotno besedilo (4,60 MB) |
