1. Vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatiazcije : diplomsko deloKlara Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatizacije zajema teoretični in praktični del. Namen zaključnega dela je pripraviti plesno dramatizacijo v vrtcu in raziskati vlogo vzgojitelja pri izvedbi in načrtovanju plesne dramatizacije. V teoretičnem delu smo se osredotočili na plesno vzgojo, opredelili smo plesno dramatizacijo, izpostavili smo vlogo vzgojitelja ter njegovo načrtovanje in pripravo na izvajanje plesne dejavnosti.
V prvem delu raziskave smo preko intervjuja želeli ugotoviti, kako vzgojitelji načrtujejo in izvajajo plesno dramatizacijo. V intervju smo vključili pet vzgojiteljic drugega starostnega obdobja, ki so zaposlene v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, v enoti Poljčane. V tem vrtcu smo nato načrtovali in izvedli plesno dramatizacijo s skupino otrok, starih 5–6 let.
Ugotovili smo, da se plesna dramatizacija kot vrsta plesne dejavnosti v vrtcu ne pojavlja pogosto, saj od vzgojitelja zahteva skrbno načrtovanje in veliko časa pri izvedbi. Odzivi otrok na izvedbo plesne dramatizacije so bili pozitivni, saj so jih naše načrtovane dejavnosti pritegnile. Tu se kaže ključna vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatizacije.
Ključne besede: Plesna vzgoja, plesna dramatizacija, vloga vzgojitelja, načrtovanje in izvedba
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (2,62 MB) |
2. Analiza plesne predstave Peter Pan : diplomsko deloNatalija Dvoršek, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Analiza plesne predstave Peter Pan je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ples in njegovo zgodovino, plesno izražanje, pomen plesa za otroka, plesne elemente in vrste plesnih dejavnosti. Širše smo opisali plesno dramatizacijo kot vrsto plesnih dejavnosti in se na koncu osredotočili tudi na literarno delo Peter Pan, na podlagi katerega so študenti 3. letnika predšolske vzgoje v sklopu izbirnega predmeta Plesna dramatizacija v vrtcu pripravili plesno predstavo.
V empiričnem delu smo analizirali plesno predstavo z vidika gibalnih in vsebinskih motivov, uporabe prostora, prepoznavnosti značajskih lastnosti glavnih literarnih likov iz zgodbe skozi gibanje plesalcev, uporabi dinamične kvalitete, usklajenosti in povezanosti plesalcev med plesom ter ustreznim izborom scenskih rekvizitov in glasbe. Raziskovalni vzorec predstavlja 48 študentov 2. letnika predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, z vprašanji zaprtega tipa (ocenjevalna lestvica).
Ključne besede: ples, pomen plesa za otroka, plesno izražanje, plesna dramatizacija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcu : diplomsko deloEva Slemenšek, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na obravnavo določene tematike in njenih definicij. Zajeli smo poglavja o plesni vzgoji, metode in oblike dela, definirali smo plesno dramatizacijo in njen vpliv na otroka, načrtovanje in izvajanje le-te v vrtcih, ob tem opisali tudi metodični postopek, ustvarjalni proces in scensko uprizoritev. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih.
V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesne dramatizacije v vrtcih. Pri tem nas je zanimalo, kako pogosto se oblike plesne dramatizacije v vrtcih načrtujejo in izvajajo, na kakšen način jih vzgojitelji načrtujejo, s kakšnimi težavami se ob tem spopadajo, na kaj pri izvajanju plesne dejavnosti dajejo poudarek, prav tako pa nas je zanimalo, kako se vzgojitelji ocenjujejo glede na lastno usposobljenost za pripravo plesne dramatizacije. V raziskavo smo vključili 113 vzgojiteljev predšolskih otrok. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, le-te pa nato obdelali s programom SPSS.
Ključne besede: plesna dramatizacija, načrtovanje, izvajanje, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 750; Prenosov: 84
Celotno besedilo (942,58 KB) |
4. Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico "Lunino kraljestvo"Julijana Kološa, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico »Lunino kraljestvo« obravnava pripravo in izvedbo plesne dramatizacije z izrednimi študentkami Predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru in s predšolskimi otroki. Teoretični del zajema opredelitev plesa v predšolskem obdobju, njegov vpliv na predšolskega otroka in umeščenost plesa v Kurikulumu za vrtce. Predstavljeni so različni pristopi izvajanja plesnih dejavnosti v vrtcu. Podrobneje je obravnavana plesna dramatizacija kot vrsta gibalno-plesne dejavnosti. Pri načrtovanju plesne dramatizacije izhodišče predstavljajo globalni cilji na področju umetnosti, izbor najprimernejših metod in oblik dela ter upoštevanje splošnih in specifičnih načel plesne vzgoje. Pomembno vlogo ima tudi glasba in njen vpliv na predšolskega otroka. Zato smo za pripravo plesne dramatizacije uporabili glasbeno pravljico, ki otroku omogoča, da skozi glasbo podoživi vsebino. V praktičnem delu je predstavljena in evalvirana plesna dramatizacija v izvedbi izrednih študentk 3. letnika predšolske vzgoje ter priprave z evalvacijami in izvedbo plesne dramatizacije s predšolskimi otroki v vrtcu. Ugotovljeno je, da je za uspešno izvedbo plesne dramatizacije ključno prepletanje različnih pristopov plesnega ustvarjanja. Poudarek je na procesu in končnem produktu (kakovost procesa se odraža na kakovosti končnega produkta). Plesna dramatizacija je dejavnost, s katero lahko otrok izraža svoja čustva in pogled na svet, saj se skozi glasbo in vsebino zgodbe gibalno-plesno izrazi na svojevrsten, ustvarjalen način.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1295; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Sodelovanje študentov in otrok pri pripravi plesne dramatizacijeLea Kolmanič, Sergeja Debelak, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem smo najprej opredelili plesno vzgojo v vrtcu, kakšen je pomen in naloga vzgojitelja, vrste plesnih dejavnosti, katere spodbude uporabljamo, kaj sploh plesna dramatizacija je, ustvarjalnost otrok in na koncu skupinsko dinamiko, saj se večina plesnih dejavnosti izvaja v skupini. V empiričnem delu je bil naš namen spremljati ustvarjalni proces v dveh skupinah študentov pri pripravi plesnih dramatizacij z naslovoma Medved išče pestunjo in Bravo putka ter spremljati pripravo otrok na predstavo. V okviru diplomske naloge smo si zastavili dva cilja. Prvi cilj je bila izvedba plesne dramatizacije s strani dveh skupin študentov, drugi pa izvedba plesne dramatizacije skupaj z otroki dveh skupin. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 26 študentov tretjega letnika predšolske vzgoje, ki so obiskovali izbirni predmet plesna dramatizacija v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 ter skupini otrok iz vrtca Ivana Glinška Maribor in Borisa Pečeta. Oba cilja smo uspešno realizirali, saj smo študentje v obeh skupinah kljub vsem preprekam uspešno ustvarili in izvedli plesno dramatizacijo. Prav tako smo plesno dramatizacijo približali otrokom in jo skupaj zelo dobro in doživeto izvedli.
Ključne besede: plesna vzgoja, skupinska dinamika, ustvarjalnost, plesna dramatizacija
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1242; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. Uprizoritev plesne dramatizacije na predšolski stopnjiMaja Marinčič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučili plesno dramatizacijo na predšolski stopnji. V teoretičnem delu smo razčlenili plesno dramatizacijo in opisali vpliv na otrokov razvoj posameznih področij, ki jih plesna dramatizacija vključuje. Plesna dramatizacija vključuje ples, gibanje, glasbo, gledališko vzgojo in čustva. Ravno zaradi svoje dovršenosti in pestrosti pozitivno vpliva na celostni razvoj otrok na predšolski stopnji. Namen diplomskega dela je uprizoriti plesno dramatizacijo na predšolski stopnji, zato smo se v teoretičnem delu dotaknili tudi načrtovanja vzgojnega dela v vrtcu in vodenja vzgojitelja. Preučili smo vzgojno delo na predšolski stopnji, na področju umetnosti in plesa. Opisali smo, kako pomembno je vzgojiteljevo kvalitetno vodenje, empatičnost, strokovnost ter prilagodljivost glede na vzdušje v skupini, ki jo vodi. V praktičnem delu smo z enomesečnim načrtovanjem in izvedbo dali otrokom možnost, da so spoznali čarobnost plesnega gibanja, glasbe, pravljice in emocij – vsega združenega skupaj. Spraševali smo se o odzivu otrok na plesno dramatizacijo in učinku glasbe, ki smo jo predvajali ob izvajanju plesne dramatizacije. Zanimalo nas je tudi, če otroci prepoznajo vloge na osnovi plesnih gibov, če prepoznajo glasbene motive ter na kakšen način izražajo zanimanje za plesno dramatizacijo. Praktični del vsebuje pet priprav in evalvacij, kako smo otroke pripravili na plesno dramatizacijo ter štiri priprave in evalvacije, kako smo izvedli plesne dramatizacije po zgodbi Žabec se boji od avtorja Maxa Velthuijsa.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolska stopnja, ples, vodenje vzgojitelja, načrtovanje, uprizoritev
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1007; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,60 MB) |
7. Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 2069; Prenosov: 197
Celotno besedilo (4,04 MB) |
8. Plesna dramatizacija v vrtcu: Pujsa imamo za soseda!Rebeka Ogris, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so za potrebe projektnega dela predelana poglavja o plesu, kjer so opredeljene razlike med plesom in gibanjem, pojasnjene pa so tudi značilnosti plesa in ritma ter plesa in izražanja čustev. Predelano je tudi poglavje o vplivu plesa na otroke, našteli pa smo tudi primere plesnih dejavnosti od tretjega do šestega leta in s tem predstavili predšolsko plesno vzgojo ter njene značilnosti učenja plesa pri otrocih. Predstavljene so tudi oblike in naloge plesne vzgoje, načela plesne vzgoje ter vloga vzgojitelja, za uvod v empirični del pa smo pojasnili opredelitev in načrtovanje plesne dramatizacije.
V empiričnem delu smo si zastavili cilj, da ugotovimo, v kakšni meri otroci uporabljajo svojo iznajdljivost in se tako podrobneje spoznajo s plesno dramatizacijo. Želimo se namreč prepričati, kako se otroci vživijo v gibalno improvizacijo in kako obvladujejo gibalno zaporedje.
Ključne besede: gibanje, ples, plesna dramatizacija, predšolska vzgoja, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 2544; Prenosov: 330
Celotno besedilo (2,83 MB) |
9. Odziv otrok v različnih starostnih skupinah glede na vrste plesnih dejavnostiJanja Hrastnik, Mojca Hrastnik, 2017, diplomsko delo Opis: Ples je področje, ki je pomembno za otrokov celostni razvoj. Poznamo več vrst plesnih dejavnosti, s katerimi si otrok pridobi določene sposobnosti, spretnosti ter znanja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na plesno vzgojo in njene značilnosti ter vpliv plesa na razvoj otroka. Podrobneje smo predstavili načrtovanje plesnih dejavnosti, cilje, oblike in metode plesne vzgoje. Poglavje smo zaključili z načeli ter analizo vzgojnega dela. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali vrste plesnih dejavnosti, ples in ponazarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, plesno dramatizacijo in didaktične igre.
V empiričnem delu govorimo predvsem o primerjavi v odzivu med mlajšimi in starejšimi otroki na različne vrste plesnih dejavnosti. Raziskava je potekala v dveh skupinah, starih od 3 do 4 let in od 5 do 6 let. V sklopu enega meseca smo izvajali različne plesne dejavnosti. Empirični del vključuje deset plesnih priprav, od tega pet rajalno-gibalnih plesnih iger, dve pripravi plesnega ponazarjanja, dve didaktični igri ter plesno dramatizacijo. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v motiviranosti za izvajanje dejavnosti, v udeležbi ter uspešnosti pri doseganju ciljev.
Ključne besede: plesna vzgoja, ples in ponazarjanje, plesna dramatizacija in uprizarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1601; Prenosov: 239
Celotno besedilo (965,22 KB) |
10. Plesno izražanje predšolskih otrok in plesna dramatizacijaUrška Gorišek, 2017, diplomsko delo Opis: Praktično zaključno delo z naslovom Plesno izražanje predšolskih otrok in plesna dramatizacija, temelji na projektnemu delu, ki smo ga izvedli v vrtcu Radovednež Škocjan, v skupini Cicibani, kjer so otroci stari od 3 do 4 leta. Otroci so se seznanili s pravljico Marjana Mančka: Piščanček Pik. Pravljica nam je bila motivacija za plesno ustvarjanje katerega končni rezultat je bila izvedba plesne dramatizacije.
V teoretičnem delu so predstavljena področja, ki so se povezovala ves čas trajanja projektnega dela: ples, glasba, čustva in pravljica v povezavi s predšolskim otrokom. Opisali smo tudi projektno delo v vrtcu.
V praktičnem delu je opisan potek projektnega dela. Tekom projekta, ki je temeljil na pripravi in izvedbi plesne dramatizacije, so se otroci seznanili z novo pravljico, spoznavali osnovna čustva (strah, jeza, žalost, veselje), poslušali glasbo za različna razpoloženja in se nanjo gibalno odzvali ter ustvarili plesno dramatizacijo Piščanček Pik, s katero so se na prireditvi ob materinskem dnevu, ki je potekala na ravni vrtca Radovednež Škocjan, predstavili otrokom vrtca, njihovim staršem in zaposlenim.
Ključne besede: predšolski otrok, plesna dramatizacija, čustva, glasba, pravljica, projektno delo.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 2000; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,13 MB) |
