| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija elektrokromnega traku z različnimi vrstami kovinskih oksidov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nikolina Cetin, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo delovanje in odziv elektrokromnih trakov, sestavljenih na principu konfiguracije ''inverznega sendviča''. Zanima nas barvni odziv sestavljenih naprav, njihova stabilnost, potreba po velikosti vložene električne napetosti, reverzibilnost ter življenjska doba le-teh. Elektrokromni trak je sestavljen iz dveh elektrod, kjer je na eni elektrodi nanesena plast kovinskega oksida, na drugi pa plast grafita. Ločuje ju izolator, ki preprečuje kratek stik, povezuje pa ju elektrolit, ki zagotavlja prenos naboja iz ene elektrode na drugo. Celoten trak povezuje nosilec elektrolita iz vpojnega papirja, ter prosojna plastična skrčka, ki omogoča optimalno zatesnjenost traku. Preučujemo različne vrste kovinskih oksidov, ki jih bomo na jeklo nanašali na enostaven način s pomočjo tankoplastnih tehnik ''Doctor Blade'' in metode ''zniževanja gladine'' (angl. Inverse dipping). Prav tako raziskujemo različne vrste elektrolitov, ki bodo uporabljeni v sestavi elektrokromnega traku in bodo omogočali dovolj hiter odziv, hkrati pa ne bodo imeli kvarnega vpliva na stabilnost in delovanje naprave. S pomočjo različnih karakterizacijskih metod, kot so kronoamperometrija, UV-Vis reflektančna spektroskopija, elektrokemična impedančna spektroskopija, SEM (angl. Scanning electron microscope) in EDS (angl. Energy-dispersive X-ray spectroscopy) smo posneli različne tipe meritev in na osnovi teh določili učinkovitost sestavljenih elektrokromnih trakov.
Ključne besede: elektrokromizem, elektrokromni trak, kovinski oksidi, tanke plasti, interkalacija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 492; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
Vpliv lastnosti zgorevanja lesne biomase na razvoj male kurilne naprave
Tomas Zadravec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je namenjeno predstaviti holističnega pristopa na področju zasnove modernih, malih kurilnih naprav. Predstavljene teoretične osnove, ki se navezujejo na lastnosti trdnih lesnih goriv in proces njihovega zgorevanja, predstavljajo fundamentalna znanja s katerimi je mogoče uspešno načrtovati zasnovo kurilnih naprav. Podrobneje so predstavljene še škodljive snovi, ki izstopajo iz sistema v katerem se odvija proces zgorevanja. Cilj razvoja malih kurilnih naprav na trdna lesna goriva je med drugim zagotovitev čistejšega zgorevanja, z namenom omejiti obremenitev okolja. Z upoštevanjem teoretičnega poznavanja področja zgorevanja trdnih lesnih goriv je mogoče načrtovati okolju prijazne in učinkovitejše naprave. Za namen uprizoritve procesa razvoja male kurilne naprave je predstavljen realen primer, kot ga je beležil avtor magistrskega dela tekom trajanja projekta. Predstavljen primer opisuje proces razvoja po principu »iz napak se učimo«. Tovrsten način razvoja dovoljuje hitre rezultate kadar je stopnja izkušenj in znanja sodelujočih oseb primerno visoka. Za reševanje dovolj enostavnih primerov zadostuje omenjena metoda, v primeru reševanja kompleksnejših problemov pa intuitivne metode ne zadostujejo več. Kot primer bolj primerne metode razvoja mailih kurilnih naprav na trdna lesna goriva je predstavljena računalniška dinamika tekočin. Za ta namen je bila pripravljena analiza predstavljene kurilne naprave s pomočjo numerične simulacije zgorevanja. Za namen popisa dogodkov v sloju goriva je bil uporabljen empirični ravnotežni model, ki služi za pridobitev sestave in lastnosti sinteznega plina, ki zapušča sloj. S pomočjo predpostavljenih in izračunanih robnih pogojev je bila izvedena numerična simulacija zgorevanja in prenosa toplote v mali kurilni naprav. Rezultati simulacije podajajo bogat vpogled v notranjost kurilne naprave tekom obratovanja, s tem pa možnost za razumevanje posledic različnih zasnov na obratovalne karakteristike, še pred njeno izdelavo.
Ključne besede: Zgorevanje, trdna lesna goriva, zgorevanje trdnih goriv, lesni peleti, male kurilne naprave, toplovodni kotli, modeliranje zgorevanja, model plasti goriva, ravnotežni model plasti, zgorevanje na fiksni rešetki, računalniška dinamika tekočin (RDT), numerična analiza male kurilne naprave, proces razvoja male kurilne naprave, preizkušanje karakteristik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 984; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (11,77 MB)

3.
Uporaba LINQ-a na primeru podatkovne baze dnevnik klicev
Gregor Breznik, 2015, diplomsko delo

Opis: Klasično načrtovanje aplikacij pomeni razbitje aplikacije na naslednje logične plasti: - PREDSTAVITVENI NIVO (izgled aplikacije kot jo vidi končni uporabnik), - LOGIČNI NIVO (funkcionalnost aplikacije), - PODATKOVNI NIVO ( skrbi za komunikacijo s podatkovnimi viri). Če se osredotočimo na podatkovni nivo, vidimo, da je načrtovanje le-tega močno povezan s tipom podatkovnega skladišča. To je lahko podatkovna baza (MS SQL Server, Oracle, MySQL, Postgre, DB2, ...), spletni servis, XML, programski objekt, ... Vsako izmed naštetih možnih skladišč je pomenilo pisanje novih povpraševalnih funkcij v podatkovnem modelu. Dostop do podatkovnih baz pa je bilo mogoče poenotiti z uporabo SQL povpraševalnih stavkov. Jezikovno vgrajenana povpraševanja (LINQ) pomenijo revolucijo glede načrtovanja podatkovnega nivoja. Če je včasih veljalo, da je SQL poenotil povpraševanja za podatkovnih baze, danes velja, da so z LINQ-om ta povpraševanja poenotena ne glede na vir podatkov. V diplomskem delu vam bom predstavil jezikovno vgrajena povpraševanja (LINQ) na primeru podatkovne baze dnevnika klicev.
Ključne besede: LINQ, logične plasti, podatkovni nivo, SQL
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1494; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
Nanašanje tankih plasti po metodi curka ioniziranih skupkov, CIS
Bruno Cvikl, 1992, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je opisan postopek naparjevanja tankih plasti po metodi curka ioniziranih skupkov, ki rabi za nizkotemperaturno nanašanje in epitakso visokokvalitetnih tankih plasti.
Ključne besede: vakuumska tehnika, CIS, curek ioniziranih skupkov, tanke plasti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1274; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Schottkyjeva bariera : moderni pogledi na star problem
Dean Korošak, Bruno Cvikl, 1998, pregledni znanstveni članek

Opis: The description of the metal semiconductor contact in the framework of the general model incorporating the interfacial control layer between the metal and the ordered semiconductor is given. Special attention is given to the iCB Schottky structures for nonzero acceleration voltage featuring the disordered interfacial control layer characterized by the metal atoms incorporated into the semiconductor lattice and the DIGS continuum. The expression for the Schottky barrier height variation in ICB structures is given.
Ključne besede: površine, kovine, polprevodniki, tanke plasti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Schottkyjeva bariera : moderni pogledi na star problem
Dean Korošak, Bruno Cvikl, 1998, pregledni znanstveni članek

Opis: V drugem delu prispevka opisujemo transportne lastnosti stika kovine in polprevodnika. V začetku je podan pregledni opis različnih mehanizmov prenosa naboja v idealni Schottkyjevi diodi. V nadaljevanju je opisan transport naboja v neidealnem stiku z vmesno kontrolno plastjo, ki nastane pri nanašanju z metodo CIS. Dodatni transport naboja v takšnih Schottkyjevih heterostrukturah lahko povzroči kontinuum elektronskih stanj, ki se pojavi na meji med urejenim in neurejenim delom polprevodnika. Opisan je vpliv takšnega transporta naboja na tokovno karakteristiko diode.
Ključne besede: vakuumska tehnika, površine, kovine, polprevodniki, tanke plasti, curek ioniziranih skupkov
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1293; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Model zgorevanja trdnih odpadkov na rešetki
Boštjan Rajh, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu je predstavljen model za zgorevanje trdnih odpadkov na rešetki. Modeliranje trdnih odpadkov na rešetki je sestavljeno iz dveh delov: modeliranje pretvorbe trdnega goriva v plinasto fazo na rešetki s pomočjo ustreznega ravnotežnega modela in numerična simulacija plinaste faze zgorevanja nad plastjo trdnega goriva s pomočjo računalniške dinamike tekočin (RDT). Oba dela sta med seboj neposredno povezana preko sestave sinteznega plina in sevalnega toplotnega toka. Predstavljen pristop modeliranja zahteva medsebojno izmenjavo podatkov med obema modeloma, dokler se podatki obeh modelov ne uskladijo oz. ni bistvene spremembe, t.j. med sinteznim plinom, ki zapušča plast trdnega goriva in sevalnim toplotnim tokom, ki prihaja na samo plast. Pretvorba trdnih odpadkov v plinasto fazo na rešetki je bila modelirana s pomočjo lastno razvitega empiričnega 1D ravnotežnega modela, ki temelji na vhodnih podatkih kot so: količina in sestava trdnih odpadkov, količina primarnega zraka, ki se dodatno pomeša še z recirkuliranimi dimnimi plini pod rešetko in sevalnim toplotnim tokom na vrhu plasti trdnega goriva. Ravnotežni model na podlagi vhodnih podatkov predvidi ustrezne robne pogoje na medfazni površini trdnega goriva in plinaste faze kot je sestava (O2, H2O, CO, volatili) temperatura in hitrost sinteznega plina vzdolž rešetke. Pridobljeni robni pogoji v okviru ravnotežnega modela predstavljajo vstopne robne pogoje za izvedbo simulacije plinaste faze zgorevanja. Numerična simulacija je bila narejena s pomočjo komercialnega paketa RDT ANSYS CFX z uporabo ustreznih numeričnih modelov zgorevanja. Z vidika validacije numeričnega modela je bila na različnih mestih znotraj kurišča narejena primerjava temperature z eksperimentalno pridobljenimi podatki. Narejena analiza s pomočjo RDT razkriva detajlno mešanje in karakteristike zgorevanja v realni kurilni napravi z rešetko in nudi možnost poiskati ustrezne rešitve na kakšen način jo optimizirati kot tudi kako izboljšati obratovanje takšnih naprav za energijsko izrabo odpadkov (EIO) z namenom doseganja boljšega izkoristka. Rezultati so pokazali, da neupoštevanje učinka vzgona lahko povzroči bistvene napake v numeričnih rezultatih. Izkazalo se je, da je v industriji mogoče uporabiti RDT kot osnovno orodje za optimizacijo takšnih objektov za EIO glede na številne kritične faktorje kot tudi, na kakšen način učinkovito optimizirati takšen sistem za namen boljšega obratovanja.
Ključne besede: Pretvorba trdnega goriva, trdni odpadki, modeliranje zgorevanja v plasti, ravnotežni model, kurilna naprava z rešetko, zgorevanje, računalniška dinamika tekočin (RDT)
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 1941; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

8.
KRISTALIZACIJA IN RAZVOJ MIKROSTRUKTURE TANKIH PLASTI K 0.5 Na 0.5 NbO 3 -SrTiO 3 PRIPRAVLJENIH S SINTEZO IZ RAZTOPIN
Tanja Pečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu opisujemo študij kristalizacije in razvoja mikrostrukture tankih plasti na osnovi trdne raztopine 0,85 K0.5Na0.5NbO3 – 0,15 SrTiO3 (KNN-STO), pripravljenih s sintezo iz raztopin, na platiniziranih silicijevih podlagah. Raztopino KNN-STO smo pripravili iz kalijevega acetata KO2C2H3, natrijevega acetata NaO2C2H3, niobijevega etoksida Nb(OEt)5, titanovega propoksida Ti(OC2H4CH3)4 in stroncijevega nitrata Sr(NO3)2. Kot topilo smo uporabili 2-metoksietanol CH3OCH2CH2OH. Plasti smo segrevali po dvostopenjskem in štiristopenjskem postopku segrevanja, kar pomeni, da smo jih po stopnji pirolize segrevali do končne temperature po vsakem drugem, oziroma po vsakem nanosu raztopine s koncentracijo cM = 0,4 M na podlago. Plasti, pripravljene iz raztopin različnih koncentracij (0,1 M, 0,2 M, 0,4 M), smo segrevali do končne temperature po vsakem nanosu raztopine na podlago. Rentgenski difraktogrami plasti kažejo, da vse plasti, ki smo jih segrevali po opisanih postopkih do temperatur med 500 °C in 700 °C, kristalizirajo v perovskitni fazi s psevdo-kubično osnovno celico brez izrazite kristalografske usmerjenosti. Mikrostruktura plasti je odvisna od pogojev priprave. Plasti, pripravljene iz raztopine KNN-STO s koncentracijo 0,4 M z dvostopenjskim segrevanjem, imajo enakomerno mikrostrukturo z enakoosnimi zrni, velikimi ~20 nm, medtem ko je mikrostruktura plasti, pripravljenih s štiristopenjskim segrevanjem, heterogena z zrni velikosti od ~20 nm do ~100 nm. Mikrostruktura plasti, ki smo jih pripravili iz raztopin KNN-STO z različnimi koncentracijami in segrevali po vsakem nanosu, je heterogena, z zrni velikosti od ~50 nm do ~150 nm. Pogoji priprave tankih plasti KNN-STO vplivajo tudi na njihove dielektrične lastnosti. Plasti, pripravljene z dvostopenjskim segrevanjem, imajo večjo vrednost dielektrične konstante kot plasti, pripravljene s štiristopenjskim segrevanjem. Vrednost dielektričnosti se povečuje z naraščajočo temperaturo in časom segrevanja. Plast KNN-STO, pripravljena z dvostopenjskim segrevanjem pri temperaturi T=700 °C in času t=15 min ima največjo dielektričnost in nizke dielektrične izgube, in sicer 700 in 0,04 pri sobni temperaturi in pri frekvenci 100 kHz. Izmerili smo temperaturno in frekvenčno odvisnost dielektričnosti in dielektričnih izgub omenjenega vzorca in ugotovili, da kaže značilen relaksorski odziv, podobno kot volumenska keramika z enako kemijsko sestavo.
Ključne besede: Tanke plasti, K0.5Na0.5NbO3 – SrTiO3, sinteza iz raztopin, mikrostruktura, kristalizacija, dielektričnost.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2012; Ogledov: 2023; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

9.
10.
NUMERIČNA ANALIZA POGOJEV ZGOREVANJA ODPADKOV IN OPTIMIZACIJA ZGOREVALNEGA PROSTORA KURILNE NAPRAVE Z REŠETKO
Miran Kapitler, 2012, doktorska disertacija

Opis: Proces zgorevanja, ki se odvija v kurilnih napravah in uporablja mestne komunalne odpadke kot gorivo, zahteva natančno razumevanje tega fenomena. Ta proces je odvisen od mnogih vhodnih parametrov, kot je kvalitativna analiza mestnih komunalnih odpadkov, letni čas, hitrost vstopnega primarnega in sekundarnega zraka, ter od izhodnih parametrov, kot je temperatura ali masno razmerje produktov zgorevanja na izstopu. Upravljanje s spremenljivostjo in medsebojno odvisnostjo teh parametrov je v praksi lahko zelo oteženo, saj moramo zagotoviti optimalno zgorevanje z minimalnimi emisijami polutantov že v projektni fazi. Z uporabo računalniške dinamike tekočin smo proučevali realno kurilno napravo z zgorevanjem na rešetki s programskim paketom ANSYS CFX v okolju WORKBENCH 2. V nalogi smo uporabili variabilne robne pogoje vhodnih parametrov, ki bazirajo na rezultatih drugih avtorjev, in uporabili turbulentne, zgorevalne in sevalne modele ter modele za prenos toplote. Nadalje smo optimirali obratovalne pogoje obstoječe kurilne naprave in geometrijske parametre nove s pomočjo ciljno usmerjene optimizacije, tridimenzionalno napovedali in slikovno predstavili čas zadrževanja, temperaturna in hitrostna polja, tokovnice, sledili delcem letečega pepela, poljam koncentracij reaktantov in produktov zgorevanja ter formiranju dušikovih oksidov. Cilj optimizacije je ugotoviti vrednost posameznega vhodnega parametra, pri katerem obstoječa naprava dosega optimalne ali kritične − škodljive obratovalne pogoje oziroma optimalne dimenzije nove. Odvisnost med vhodnimi in izhodnimi parametri, ki jih definiramo in predstavljajo specifične pokazatelje popolnosti zgorevanja, smo prikazali v odzivnih diagramih, stopnjah občutljivosti posameznega parametra, histogramih in linearnih korelacijskih matrikah. Ta spoznanja nam zagotavljajo pomoč pri upravljanju kurilne naprave in preprečevanju kritičnih režimov obratovanja pri neugodnih spremembah obratovanja ter pri snovanju novih. Prikazan znanstveni pristop omogoča CFD analizo, numerično optimizacijo obratovalnih pogojev in zgorevalnega prostora že v sami projektni fazi snovanja bodoče kurilne naprave, kar nam omogoča hitrejši in učinkovitejši razvoj izdelka s pričakovano kakovostjo in obratovalno zanesljivostjo ter občutno znižuje stroške raziskav in daje prednost pred konkurenco.
Ključne besede: Modeliranje sežiga komunalnih odpadkov, kurilna naprava, sežig v plasti na rešetki, računalniška dinamika tekočin, sledenje delcev pepela, optimiranje pogojev zgorevanja in geometrije zgorevalnega prostora, občutljivost parametra, diagram odziva, linearna korelacijska matrika, histogram, računalniški program ANSYS WORKBENCH 2 − CFX 13.0.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2012; Ogledov: 2521; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (12,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici