| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
TRENDI NA PODROČJU ELEKTRONSKIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV IN ELEKTRONSKEGA DENARJA
Eva Ulipi, 2016, magistrsko delo

Opis: Na trg dnevno prihajajo tehnologije, nove, boljše, izboljšane. Tako je tudi v elektronskem bančništvu, ki je za naš vsakdan bistvenega pomena. Prednosti novih digitalnih elektronskih tehnologij so prinesle veliko pozitivnih sprememb na svetovnih plačilnih trgih. Digitalne storitve, na primer mobilne denarnice, se povezujejo s plačilnimi karticami in bodo mora nekoč alternativa gotovinskemu poslovanju. Nastajajo nove oblike digitalnega elektronskega denarja, ki imajo na globalnem plačilnem trgu vedno večjo moč, prav zaradi svojih posebnih specifičnosti. Transakcije prenosa in prejema denarja so vsak dan hitrejše in preprostejše. Novim trendom v tehnologijah elektronskih plačilnih instrumentov niso šli nasproti samo trgovci, ampak tudi vse bančno-finančne inštitucije, ki si želijo optimizirati poslovanje in pridobiti na konkurenčnosti, ter posledično večjem tržnem deležu. Novi plačilni trendi tehnologij stremijo k enostavnejši uporabi, varčnosti in ekonomičnosti ter se spreminjajo v skladu z razvojem novih tehnologij. Na drugi strani pa imamo trgovce in podjetja, ki morajo biti v koraku z novimi plačilnimi tehnologijami, da se približajo kupcu in ostanejo na trgu konkurenčni, kar bo posledično pozitivno vplivalo na njihovo poslovanje. Cilj raziskovalne naloge je bil seznaniti se z novimi trendi elektronskih plačilnih instrumentov in elektronskega denarja in jih tudi podrobneje predstaviti.
Ključne besede: elektronski plačilni instrumenti, elektronski denar, elektronsko bančništvo, virtualne valute, PayPal, Bitcoin, Mobile Pay.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
INSTRUMENTI MEDNARODNIH PLAČIL IN ZAVAROVANJ
Jasmina Hlačar, 2016, diplomsko delo

Opis: Poslovanje podjetij na mednarodnih trgih je tesno povezano z uporabo instrumentov mednarodnih plačil in zavarovanj. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti plačila na odprt račun, predplačila, dokumentarnega inkasa, menice, dokumentarnega akreditiva, bančne plačilne obveze, bančne garancije, izvoznega kredita, faktoringa, forfaitinga in izvedenih finančnih instrumentov. Velika konkurenca na mednarodnih trgih, kamor vedno vstopajo novi proizvajalci in novi ponudniki storitev, zahteva tudi nove načine zavarovanja plačil. Temu trendu sledijo tudi banke v Sloveniji, zato smo v diplomski nalogi podrobno predstavili uporabo bančne plačilne obveze, kot novo bančno rešitev na področju plačilnih instrumentov in instrumentov zavarovanja. Prav tako smo analizirali uporabo bančnih garancij pri poslovanju podjetij, ker je to najpogosteje uporabljen instrument zavarovanja. Gospodarska rast v slovenskih največjih trgovinskih partnericah daje podjetjem, ki poslujeo na mednarodnih trgih, nove priložnosti. Zato je dobro poznavanje in pravilna izbira instrumentov mednarodnih plačil in zavarovanj ključnega pomena pri sklepanju poslov na mednarodnih trgih. Podjetjem omogoča obvladovanje tveganj in uspešno zaključevanje poslov.
Ključne besede: bančna plačilna obveza, bančna garancija, plačilni instrumenti, zavarovanje poslovanja, tveganje.
Objavljeno: 16.08.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (882,82 KB)

3.
POGOJI ZA PRIDOBITEV / ODVZEM DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV PO ZPLASS - PRIMER DINERS CLUB SLO D.O.O.
Sandra Krepek, 2014, diplomsko delo

Opis: Plačilne kartice del našega vsakdana in si življenja brez njih ne moremo več predstavljati. Lajšajo nam naše nakupe blaga in storitev ob vsakdanjem ritmu, hitenju in pomanjkanju časa in na splošno ob aktivnem življenjskem slogu. Tehnologija kartičnega poslovanja se v današnjem svetu razvija z veliko hitrostjo, najpomembnejša pa je njihova standardizacija in varnost poslovanja. Plačevanje s karticami se bo torej še naprej stopnjevalo in nadaljevalo, saj bo na njihov razvoj zagotovo vplivalo nenehno povpraševanje, povečanje elektronskega poslovanja, globalizacija trga, razvoj tehnologije, poenotenje svetovnih standardov in združitev mednarodnega plačilnega sistema in tudi stroškovni pritisk.
Ključne besede: Plačilni sistem, plačilni instrumenti, SEPA, Zakon o plačilni storitvah in sistemih, plačilne kartice, Diners Club.
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 503; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (829,88 KB)

4.
5.
ELEKTRONSKI PLAČILNI PROMET
Simon Klavž, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo zaradi razjasnitve pojmov najprej predstavili plačilni promet in elektronsko bančništvo, ki sta osnova za izvajanje elektronskega plačilnega prometa. Navedli smo prednosti in slabosti, ki pomagajo pri odločitvi za takšno obliko storitev. Nadalje smo opisali elektronske plačilne instrumente in predstavili različne možne načine plačevanja. Postopki plačevanja vedno bolj težijo k enostavnosti in dostopnosti za uporabnika. Opisali smo potek plačevanja in navedli elemente, ki so potrebni, da bo plačilo uspešno izvedeno ter da ne bo prihajalo do nepotrebnih stroškov. Tudi sistemi, ki so podpora bančništvu za prenos podatkov se spreminjajo in poenostavljajo, zato smo jih nekaj predstavili, izpostavili pa sistem SEPA, ki teži k poenotenju in nižanju stroškov. Izredno pomemben element pri tako občutljivih stvareh kot je denar in vse kar je povezano z njim, pa je varnost. Strokovnjaki na tem področju ne smejo počivati in morajo nuditi vso možno podporo, da ne pride do zlorab. V zaključku diplomskega dela pa smo za primer vzeli tri slovenske banke in primerjali cene elektronskega plačilnega prometa in ločeno v dveh tabelah predstavili rezultate za fizične in pravne osebe.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, elektronski plačilni promet, plačilni instrumenti, SEPA.
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 1205; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (974,00 KB)

6.
PROJEKT IMPLEMENTACIJE POENOTENEGA SISTEMA ČEZMEJNIH PLAČIL - SEPA
Barbara Dobovičnik Černec, 2014, diplomsko delo

Opis: Projekt SEPA je nedvomno velik korak pri vzpostavitvi enotnega gospodarskega trga v Evropski uniji. Vse od nastanka skupne evrske valute je težnja, da bi prebivalci in podjetja, v evropski uniji uporabljali plačilne storitve pod enakimi pogoji. Vzpostavitev takšnega okolja ni samo velik tehnološki zalogaj, zahteva tudi precej prilagoditev na ostalih področjih, kot na primer na zakonodajnem, na področju standardizacije, gotovinskega poslovanja... Glede na tehnološki napredek najbrž tudi ni za pričakovati, da se bo po uradnem zaključku projekta le ta tudi dejansko končal, bolj verjetno je to šele začetek enotnega poslovanja, ki bo z leti dobival vedno nove razsežnosti. Sploh na področju poslovanja z gotovino je pričakovati napredek v smislu razvoja alternativnih oblik plačevanja (mplačila,kartice…) z namenom racionalizacije stroškov poslovanja z gotovino. Vzpostavitev enotnega plačilnega sistema na tako širokem geografskem področju je proces, ki se nikoli čisto ne konča.
Ključne besede: SEPA, čezmejna plačila, migracija, kreditna shema, debetna shema, kartična plačila, plačilna infrastruktura, implementacija, plačilni instrumenti.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 812; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (570,61 KB)

7.
REŠITVE IN TEHNOLOGIJE ELEKTRONSKEGA PLAČEVANJA
Bojana Ferlič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Rešitve in tehnologije elektronskega plačevanja smo se osredotočili na elektronsko plačevanje, ki postaja nepogrešljivo v našem življenju. V današnjem času, ko je tehnologija v razcvetu, je elektronsko plačevanje pridobilo na popularnosti. Ne predstavljamo si več življenja brez računalnikov in mobilnikov, ki nam omogočajo številne načine elektronskega plačevanja storitev in izdelkov. Elektronsko plačevanje nam prinaša številne prednosti, ki so predvsem prihranek časa in denarja, pa tudi slabosti, kot so razne zlorabe naših plačilnih instrumentov. Prav tako smo se v diplomski nalogi osredotočili na spletno bančništvo Nove KBM in Nove Ljubljanske banke. Primera, ki smo jih navedli v diplomskem seminarju, dokazujeta, da narašča uporaba spletnih bank in da je za varnost zelo dobro poskrbljeno. To pomeni, da ljudje vedno bolj zaupajo v spletno bančništvo, saj s tem prihranijo čas in denar. Vendar se starejša generacija še vedno poslužuje tipičnega gotovinskega poslovanja, saj jih večina ne zna uporabljati računalnika, kaj šele spletne banke. Primerjava med Bank@Netom in NLB Klikom ni velika, saj obe spletni banki ponujata enake storitve po skoraj enakih cenah. Banke in uporabniki se zavedajo, da bo spletno bančništvo vedno bolj pomembno in da ga bo uporabljalo vse več uporabnikov, zato morajo spletne banke dati velik poudarek na svoji varnosti, saj je varnost na prvem mestu za uporabnika.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko plačevanje, elektronsko bančništvo, zlorabe, varnost, elektronski plačilni instrumenti, Bank@Net, NLB Klik.
Objavljeno: 23.10.2013; Ogledov: 1150; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

8.
OMEJITEV TVEGANJA PRI POSLOVANJU Z DIREKTNIMI OBREMENITVAMI SEPA IN PRIMERJAVA Z NACIONALNO SHEMO
Peter Povoden, 2013, diplomsko delo

Opis: Enotno območje plačil v evrih prinaša spremembe vsem akterjem, ki s posluževanjem plačilnih instrumentov prek veljavnih shem urejajo finančne zadeve. SEPA je okolje, kjer udeleženci izvršujejo domača in čezmejna plačila pod enakimi pogoji ter z enakimi pravicami in obveznostmi. Koristi so deležni tako ponudniki plačilnih storitev kakor tudi pravni subjekti in fizične osebe. Banke so z vstopom v nov prostor morale ovrednotiti vpliv SEPA na bodoče poslovanje in delovanje trga. Zniževanje prihodkov iz naslova procesiranja plačilnih storitev in visoki stroški informacijske tehnologije so botrovali iskanju sodobnejših oblik poslovanja. Vpliv konkurence je in bo tudi v prihodnje pripomogel k snovanju novih produktov, povezanih z elektronskim poslovanjem. SEPA z uporabo enega računa omogoča izvrševanje domačih in čezmejnih plačil potrošnikom in gospodarskim družbam, slednjim pa tudi upravljanje plačilne sposobnosti na enem mestu. Uvedba direktne obremenitve SEPA je omogočila dosegljivost plačnikov za izvajanje čezmejnih plačil kjer koli na območju SEPA. V primerjavi z nacionalnimi direktnimi obremenitvami omogoča shema SEPA, ki ne omejuje namena in višine zneska plačila, izvrševanje enkratnih in ponavljajočih se direktnih obremenitev SEPA, vsak bančni delovni dan. Ponudnikom plačilnih storitev je v skladu s pravili delovanja, ki plačnikom opredeljujejo možnost povrnitve že izvršene direktne obremenitve SEPA, ključno, da debetni plačilni instrument proučijo z vidika tveganja. Za banke je pomembno, da najdejo in upoštevajo ukrepe za omejitev tveganja in s tem pripomorejo k večanju ugleda in zaupanja v sheme SEPA za direktne obremenitve.
Ključne besede: SEPA, direktna obremenitev, tveganja, NPI, migracija, plačilna shema, plačilni instrumenti, standardi, infrastruktura.
Objavljeno: 13.08.2013; Ogledov: 833; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (775,29 KB)

9.
PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE
Sašo Bezjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Za ekonomski tržni sistem je pomembno, da ima vzpostavljen varen in zanesljiv plačilni sistem. Plačilni sistem se oblikuje glede na potrebe trga in more rast trga dohajati, zato je pomembno, da je pri tem zmožen nuditi stabilnost in varnost. Udeleženci plačilnih sistemov so centralna banka, poslovne banke in druge kreditne institucije. Primarna funkcija centralne banke je izdaja gotovine, poslovna banke pa sprejemajo depozite in dajejo posojila. Plačilni sistem je skupek postopkov, pravil, instrumentov in standardov, ki se uporabljajo za poravnavo obligacijskih postopkov. V Evropi je sistem TARGET2 nadomestil plačilni sistem TARGET. To je bruto sistem poravnave v realnem času, preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Slovenija je vključena v ta sistem od leta 2007. Evropske države še so vključene v plačilne sisteme EURO1, STEP2 in SEPA. Pomemben del plačilnega sistema so plačilni instrumenti. Delimo jih na gotovinska in negotovinska plačila. Po pravni obliki pa jih delimo na kreditna in debetna plačila. Največ maloprodajnih poslov se plača z gotovino, negotovinska plačila pa predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji. Za plačevanje spletnih storitev se uporabljajo spletni plačilni instrumente. Delimo jih na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Spletni plačilni instrumenti na osnovi lastniških računov omogočajo interne transakcije brez posredovanja banke, pri sistemih bančnih računov pa transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. Vsi plačilni instrumenti uporabljajo varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov. Spletni plačilni instrumenti, ki so trenutno na voljo, so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačilne kartice, e-denarnice in Moneta. Plačilne instrumente smo med seboj primerjali s pomočjo primerjalne tabele, kjer smo uporabili različne kriterije in tako ugotovili prednosti in slabosti določenih spletnih plačilnih instrumentov.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, target2, euro1, step2, sepa, spletni, elektronski, spletni plačilni instrumenti, elektronski denar, spletna banka, spletna denarnica, e-denarnica, moneta, plačilne kartice
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1268; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (626,91 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici