Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na trajnostnem poskusu na UKC Pohorski dvor, so bili leta 2019 analizirani vplivi štirih pridelovalnih sistemov (konvencionalni (KON), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD)) in kontrolne obravnave (K) na pridelek navadne pire, višino rastlin, produktivno razraščanje in pojav bolezni ter škodljivcev. Namen poskusa je dokazati, da se s to nezahtevno poljščino lahko pridela primerljive pridelke v ekološkem kmetijstvu, napram pridelkom v intenzivnem kmetijstvu. Povprečen pridelek je variiral od 2951 kg/ha (K) do 4183 kg/ha (BD). Višina rastlin je od 121,5 cm (K) do 137,2 cm (BD). Pridelek in višina se med obravnavanimi pridelovalnimi sistemi statistično značilno ne razlikujeta, statistično nižji pridelek je le v K, ki pa je statistično značilno enak INT. Koeficient produktivnega razraščanja znaša v povprečju 1,37, med obravnavanimi pa ni statističnih razlik. Napad bolezni Puccinie graminis je na intenzivnih obravnavanjih statistično značilno manjši, kot na ekoloških in kontrolnih obravnavanjih. Napad Septoria nodorum je bil statistično značilno višji pri KON obravnavanjih, napram ostalim. Analiza je pokazala tudi, da je Septoria tritici statistično značilno bolj napadla BD obravnavanje, manj pa INT. Pri napadu škodljivcev ni zabeleženih statistično značilnih razlik. Glede na rezultate, se merjeni parametri statistično značilno ne razlikujejo glede na pridelovalne sisteme.
Ključne besede: Pira, pridelovalni sistem, pridelek
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1043; Prenosov: 141
Celotno besedilo (635,80 KB)

Opis: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 05.10.2015; Ogledov: 2031; Prenosov: 431
Celotno besedilo (1005,30 KB)

Ključne besede: pira, setev, razraščanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1409; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo

Opis: Pridelovalni sistemi lahko vplivajo na nekatere kakovostne parametre pridelkov. V diplomskem delu je bila analizirana požetvena kakovost pire (Triticum spelta L.) cv. 'Ebners Rotkorn' ki je bila pridelana v letu 2012 na UKC Pohorski dvor v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO) in biodinamični (BD) ter kontrola (K). Vzorci so bili analizirani na Inštitutu za prehransko tehnologijo v Novem Sadu, z namenom ovrednotiti kakovostne parametre zrnja, moke in testa. Pri tem so bile analize opravljene na, poleg širše uveljavljenih napravah in metodah (Brabender - farinograf, ekstenzograf, amilograf in Chopin - alveograf), tudi z novo analitično reološko metodo (Chopin - mixolab). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistem statistično značilno vpliva le na 6 (absolutna masa zrnja, delež zrnja granulacije pri sitih velikosti 2,0 mm, vpijanje vode, čas in navor v fazi C2 ter navor v fazi C5) od 48-ih analiziranih parametrov. Izvedena primerjava parametrov mixolab in parametrov analiziranih z uveljavljenimi napravami kaže čvrste oziroma zelo čvrste korelacije (r > 0,50 in r > 0,75) med parametri navor v fazi C1 in vlažnim glutenom, med stabilnostjo testa in parametri P, W in vlažni gluten, med parametrom navor v fazi C2 in parametroma P/L ter L, med parametrom vpijanjem vode in parametri vsebnost beljakovin, vlažni gluten, gluten v zrnju in s sedimentacijski indeks. Diskriminantna analiza je pokazala segregacijo med posameznimi pridelovalnimi sistemi, kljub temu pa EKO in BD pridelovalna sistema ne dajeta po kakovosti slabših pridelkov v primerjavi s KONV in INT.
Ključne besede: pira, pridelovalni sistem, kakovost, reologija testa, mixolab
Objavljeno v DKUM: 23.09.2013; Ogledov: 2253; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Setev in reproduktivno razraščanje sta ključna dejavnika tvorbe pridelka žit. Namen raziskave je bil proučiti vpliv priprave semena (oluščenega in neoluščenega) za setev v dveh rokih setve (10. oktober in 10. november) in vpliv treh setvenih norm (200, 400, 600 kalivih semen m-2) na rast in razvoj pire (Triticum aestivum L. ssp. spelta MacKey). Poskus je bil zasnovan kot faktorski v štirih ponovitvah. Vrednoteni so bili naslednji parametri: vznik rastlin, prezimitev, število bili, število klasov, razraščanje, parametri klasa (dolžina klasa, število klaskov, število zrn na klas in masa zrna na klas) in pridelek. Optimalen razvoj in pridelek neoluščene pire sta dosežena pri setveni normi 200 in 400 kalivih semen m-2 in v drugem roku setve (10. novembra). Priprava semena za setev (oluščeno/neoluščeno seme) ni imela statistično značilnega vpliva na proučevane parametre.
Ključne besede: pira, setev, razraščanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 3482; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,56 MB)