| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Trajnostna proizvodnja pigmenta za aplikacije z visoko dodano vrednostjo
Maja Helbel, 2024, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo preučevali vpliv različnih omakal, površinsko aktivnih sredstev, modifikatorjev površine in procesnih pogojev na kakovost pigmentov v končnih aplikacijah. Cilj sta bila optimizacija pogojev pri končni obdelavi pigmenta TiO2 in razvoj posebnih modifikacij površin za povečanje predelovalnih sposobnosti TiO2. Uspešno nam je uspelo razviti pigment z izboljšano disperzibilnostjo in visoko vremensko obstojnostjo ter visoko kakovosten pigment za tiskarske barve. Flokulacijo in aglomeracijo smo preprečili z ustreznim omočenjem, dispergiranjem in s stabilizacijo pigmentne disperzije. Površinska modifikacija pigmenta TiO2 je vključevala obarjanje hidratiziranih aluminijevih oksidov na površini delcev TiO2. S prilagajanjem površinskih lastnosti s fino regulacijo procesnih pogojev med nanašanjem anorganskih prekurzorjev smo dosegli boljšo procesibilnost in stabilnost pigmenta ter ožjo porazdelitev velikosti delcev. Poleg tega smo izvedli še implementacijo ustreznih aditivov za dodatno organsko modifikacijo pigmenta. Učinkovitost površinske obdelave smo določali z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa. Z merjenjem zeta potenciala smo določili elektrokemične lastnosti pigmentnih delcev. Za določitev učinkovitosti razprševanja svetlobe smo uporabili UV-Vis spektroskopijo. Optične lastnosti pigmenta v končnem proizvodu smo preučevali z določitvijo efektivnosti sipanja svetlobe, podtona, opacitete in sijaja.
Keywords: titanov dioksid, pigment, površinska obdelava, aluminijev hidroksid, disperzibilnost
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
.pdf Full text (5,16 MB)

2.
Diversity and content of carotenoids and other pigments in the transition from the green to the red stage of Haematococcus pluvialis microalgae identified by HPLC-DAD and LC-QTOF-MS
Jaša Veno Grujić, Biljana Todorović, Roman Kranvogl, Terezija Ciringer, Jana Ambrožič-Dolinšek, 2022, original scientific article

Abstract: H. pluvialis is a unicellular freshwater alga containing many bioactive compounds, especially carotenoids, which are the strongest antioxidants among the pigments. This study evaluates the composition and content of carotenoids and other pigments in both stages of algae life cycle, especially in the green vegetative stage, less studied in comparison to the red stage. To determine the composition and content of carotenoids, a combination of HPLC-DAD and LC-QTOF-MS was used. The content of carotenoids in the green vegetative stage was significantly lower than in the red vegetative stage. In the green vegetative stage, 16 different carotenoids and other pigments were identified. Among the total 8.86 mg g−1 DW of pigments, 5.24 mg g−1 DW or 59% of them were chlorophyll a with its derivatives, and 3.62 mg g−1 DW or 41% of them were free carotenoids. After the transition from the green to the red stage, the carotenoid composition was replaced by secondary carotenoids, astaxanthin and its esters, which predominated in the whole carotenoid composition. In addition to free astaxanthin, 12 astaxanthin monoesters, 6 diesters and 13 other carotenoids were determined. The majority of 37.86 mg g−1 DW pigments were monoesters. They represented 82% of all pigments, and their content was about 5 times higher than both, diesters (5.91 mg g−1 DW or 12% of all) and free carotenoids (2.4 mg g−1 DW or 6% of all). The results of the study contribute to the data on the overall pigment composition and content of H. pluvialis algae and provide the basis for further improvement of cultivation of the H. pluvialis algae.
Keywords: antioxidants, astaxanthin, chlorophylls, bioactive compounds, algae, Haematococcus, life cycle, pigment composition, secondary carotenoids
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 172; Downloads: 8
.pdf Full text (2,92 MB)
This document has many files! More...

3.
Uporaba pigmentov v slikarski praksi nekoč in danes : magistrsko delo
Eva Britovšek, 2023, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je bil raziskati pigmente, bolj podrobno, ugotoviti, ali je mogoče, omejeno na naš čas in prostor, pridobiti primerne pigmente za slikarsko ustvarjanje, kot so to počeli stari mojstri, ter jih primerno pripraviti, očistiti in uporabiti. V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali barve, njihove lastnosti in naš zaznavni sistem, ki je odgovoren za zaznavanje le-teh. Nato smo ločili barvila od pigmentov in se osredotočili na pigmente, opisali in primerjali njihove lastnosti, kako so jih pridobivali, za kaj so jih uporabljali ter ostala zgodovinska dejstva. Seveda smo omenili tudi slikarske nosilce ter veziva. V praktičnem delu smo se najprej osredotočili na iskanje materialov za izdelavo pigmentov v okolici, nato na obdelavo ter čiščenje, da smo pridobili pigment. Pigmente smo nato uporabili v kombinaciji z različnimi vezivi in to analizirali.
Keywords: pigment, slikarske tehnike, vidno zaznavanje, barve, barvila, nosilec, vezivo
Published in DKUM: 09.01.2024; Views: 324; Downloads: 27
.pdf Full text (8,75 MB)

4.
Formation and characterization of fucus virsoides j. agardh pigment–polyethylene glycol microparticles produced
Marija Banožić, Maja Čolnik, Mojca Škerget, Ana-Marija Cikoš, Krunoslav Aladić, Stela Jokić, 2022, original scientific article

Abstract: The particles from the gas-saturated solutions (PGSS) process was employed to micronize brown algae pigments separated by different extraction techniques. The particle formation of pigments with a coating material, polyethylene glycol (PEG), was carried out by the PGSS process using supercritical CO2. Environmental scanning electron microscopy (ESEM) and Fourier-transform infrared spectroscopy (FTIR) were performed to characterize the produced particles, while encapsulation efficiency was determined using spectrophotometric methods. The physical properties of obtained microparticles were also determined. The PGSS process enabled a high encapsulation yield in the range from 61.60 to 73.73%, and high encapsulation efficiency in terms of chlorophyll a, chlorophyll b, and carotenoid content. The release of CO2 during the PGSS process gave the microparticles their characteristic open and porous form, and enhanced the solubility and flow properties at the same time.
Keywords: Fucus virsoides J. Agardh, pigment, encapsulation, particles from gas-saturated solutions
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 392; Downloads: 31
.pdf Full text (3,71 MB)
This document has many files! More...

5.
Optimizacija postopkov končne obdelave v proizvodnji pigmenta TiO2 : magistrsko delo
Jaka Kugler, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje raziskavo o optimizaciji postopkov končne obdelave pigmenta titanovega dioksida. Osredotočili smo se predvsem na optimizacijo postopkov omakanja ter na anorganske in organske površinske obdelave pigmenta za uporabo v tiskarskih barvah. TiO2 pigmenti so običajno veliki nekje med 150 in 300 nm, vendar zlahka aglomerirajo v vodnih medijih, kar pa je odvisno od pH suspenzije delcev TiO2 in uporabe površinsko aktivnih sredstev. Da bi dosegli najboljše lastnosti tiskarskih barv je potrebno delce ločiti drug od drugega. V ta namen je treba v nadzorovanih pogojih izvajati postopke omakanja in površinske obdelave. Z laboratorijskim delom smo ugotovili, da zniževanje pH suspenzije kalcinata poveča tvorbo aglomeratov delcev TiO2. Preučili smo tudi vpliv različnih površinsko aktivnih sredstev, ki izboljšajo disperzibilnost v postopku omakanja. Anorganska površinska obdelava je bila izvedena z Al2O3, katerega vir sta bila prekurzorja NaAlO2 in Al2(SO4)3. Preučili smo vpliv kontroliranih in nekontroliranih pogojev na anorgansko površinsko obdelavo in kakšne so razlike, če uporabljamo samo natrijev aluminat ali natrijev aluminat in aluminijev sulfat skupaj. Organsko površinsko obdelavo smo izvedli z različnimi površinsko aktivnimi snovmi. Uspešnost površinske obdelave in morfologijo delcev TiO2 smo določili s pomočjo presevne in vrstične mikroskopije. S pomočjo aparature za merjenje zeta potenciala smo določali spremembe elektrokemičnih lastnosti delcev TiO2. Spremljali pa smo tudi velikost in porazdelitev delcev pigmenta. Optične lastnosti pigmentov TiO2 smo določali z metodami določevanja efektivnosti sipanja svetlobe, opacitete, podtona in sijaja v tiskarskih barvah. Kontrolirana anorganska površinska obdelava (pH in temperatura) z aluminijem zmanjša porazdelitev velikosti delcev TiO2 in izboljša sposobnost dispergiranja delcev TiO2 v vodi. Pri procesu organske površinske obdelave pa smo z določenimi modifikatorji izboljšali površinsko napetost pigmenta TiO2, disperzibilnost pigmenta v vodi in optične lastnosti pigmenta v tiskarskih barvah.
Keywords: titanov dioksid, pigment, površinska obdelava, tiskarske barve, SEM analiza, efektivnost sipanja svetlobe
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 1204; Downloads: 194
.pdf Full text (4,04 MB)

6.
Spremljanje reoloških lastnosti anorganskih prahov : magistrsko delo
Marko Šket, 2020, master's thesis

Abstract: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Keywords: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Published in DKUM: 04.03.2020; Views: 2453; Downloads: 303
.pdf Full text (1,73 MB)

7.
MERJENJE PORAZDELITVE IN VELIKOSTI DELCEV TiO 2 PIGMENTA Z APARATURO MASTERSIZER 3000
Alja Koštomaj, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje uvajanje in optimizacijo aparature Mastersizer 3000 v podjetju Cinkarna Celje. Aparatura se uporablja za merjenje porazdelitve velikosti delcev. Za analizo in optimizacijo smo uporabili vzorce iz proizvodnje TiO2. Enajst vzorcev je bilo analiziranih v mokrem mediju, dva pa v zračnem toku. Za vsak tip vzorca smo ustvarili SOP datoteko za izvajanje meritev, ter poiskali najboljše pogoje merjenja. Pri meritvah v mokrem mediju smo iskali najprimernejši čas meritve, ter na podlagi analiz izbrali daljši čas merjenja vzorca (20 s ali 30 s), pri meritvah v zračnem toku pa smo iskali najustreznejši tlak in izbrali vmesno vrednost 2 bar. Po kreiranju SOP datoteke in iskanju najboljših pogojev merjenja smo za vse vzorce naredili test ponovljivosti in natančnosti. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da aparatura Mastersizer 3000 daje natančne, točne in ponovljive rezultate. Rezultate meritev na novi aparaturi smo prav tako primerjali z rezultati meritev na stari aparaturi Mastersizer 2000 in ugotovili, da hipoteze o enakosti meritev ne moremo potrditi.
Keywords: Titanov dioksid, pigment, laserska difrakcija, velikost delcev, porazdelitev delcev, Mastersizer 3000
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 3117; Downloads: 308
.pdf Full text (2,20 MB)

8.
Properties of UV-cured pigment prints on textile fabric
Branko Neral, Sonja Šostar-Turk, Bojana Vončina, 2006, original scientific article

Abstract: This paper studies and evaluates the UV-curing of pigment prints on textile fabric using a prototype UV scanner. A printing paste comprising synthetic thickener, emulgator, binder, pigment dispersion and photoinitiator was applied using a flat screen printing technique onto the cotton fabric, then dried and exposed to heat or UV-radiation under a mercury vapour lamp (200 W cm-2). The characteristics of cured prints such as paste add-on, colour properties, colour fastness to washing and dryžwet rubbing were evaluated, together with fabric stiffness. The effects of UV-curing were evaluated by Attenuated Total Reflectance Fourier transform infrared spectroscopy (ATR-FTIR). The properties of the UV-cured pigment prints were compared with those of the thermal cured prints. Analyses of the obtained results helped to define the optimum composition of the photo reactive pigment paste, and the UV-curing conditions under which satisfactory results were obtained, comparable with those from the thermal curing method.
Keywords: textiles, textile printing, printing quality, pigment dispersion, UV-curing, binder, photoinitiator
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2518; Downloads: 112
URL Link to full text

9.
VPLIV CINKOVEGA OKSIDA NA RAZVOJ KERAMIČNIH PIGMENTOV V TRANSPARENTNI GLAZURI
Marija Glasenčnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja vpliva vsebnosti ZnO na razvoj keramičnih pigmentov v transparentni glazuri. Proučevali smo, ali je z vidika barv, katera od vzorčnih transparentnih frit primerna alternativa za standardno transparentno frito FCE 692, katere vsebnost ZnO ni znana. Ugotovili smo, da rumeno, modro, zeleno in kobaltno modro obarvani keramični pigmenti z različnimi strukturami dajejo v transparentni glazuri z isto vsebnostjo ZnO enako ekstremno barvno odstopanje. Minimalno barvno odstopanje je pri transparentni glazuri (frita FC 8923/132) z vsebnostjo ZnO, w =1 %. V tem primeru je razlika barvnih vrednosti manjša od 2, kar pri proizvodnji keramičnih ploščic predstavlja še dovoljeno barvno odstopanje glede na standarden vzorec. ZnO je draga surovina. Njegova cena na svetovnem trgu raste. Predvidevamo, da je frita FC 8923/132 za katero smo ugotovili, da je primerna alternativa za standardno frito FCE 692, glede na nizko vsebnost ZnO cenovno ugodna.
Keywords: cinkov oksid, keramičen pigment, transparentna glatzura
Published in DKUM: 04.10.2010; Views: 2584; Downloads: 116
.pdf Full text (17,08 MB)

10.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica