| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikov
Ela Vidovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja. Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno. Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika. Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka. Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice. Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka. Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga. V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja.
Ključne besede: komisioniranje, napake, HMD, pametna očala, pick-by-vision, skladiščenje
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 386; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

2.
UVEDBA ELEKTRONSKEGA POŠTNEGA PREDALA V SLOVENIJI
Marinka Čančar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila sistem By Box, nato sem opredelila Pošto Slovenije kot institucijo v sklopu zagotavljanja celovitih poštnih storitev, zgodovino Pošte, povezovanje Pošte v svetu, položaj Pošte v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki, predstavitev faz prenosov paketa in zakonsko opredelitev izvajanja poštnih storitev, hkrati pa tudi direktiv in zakonov, ki jih mora upoštevati Pošta Slovenije. Hitre spremembe na vseh področjih silijo podjetja v nenehen tehnološki razvoj. Le-ta sili podjetja v nenehno razvijanje novih proizvodov, novih gradenj, povečanje in modernizacijo proizvodnje. Za realizacijo vseh novih projektov podjetja potrebujejo finančne vire. Uspešen ekonomski razvoj je odvisen od racionalne uporabe virov financiranja, ki so lahko lastni kot tudi tuji viri. Podjetja morajo z vidika gospodarnosti financiranja upoštevati temeljna načela financiranja, uporabiti pravilno razmerje pri vodoravni in navpični finančni strukturi, prav tako morajo sprejeti pravilne finančne strukture za optimalno uporabo finančnih sredstev. Podjetja morajo, da bi obstala na trgu pri nenehnem boju s konkurenco, izvajati različne projekte za rast in razvoj projekta. Na začetku si morajo v podjetju zastaviti namenske cilje, ki omogočajo določitev objektivnih ciljev za oblikovanje projektne strategije, iz katere je razvidna realizacija nekega objekta. Ker projekti običajno zahtevajo velike finančne vložke, morajo podjetja temeljito proučiti metode ocenjevanja uspešnosti projektov, ki so na voljo. Na osnovi teh metod se v podjetju odločijo za tisto naložbo, ki bo v podjetju prinesla želeni učinek ob najbolj racionalni uporabi finančnih sredstev.
Ključne besede: pošta, corsus publicus, poštni nabiralnik, potovnik, dostavno spravilišče, predalčnik, pick & pack, elektronska poštna omara, Pošta Slovenije
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 1958; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
INFORMATIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU MERKUR
Jožica Balažek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Informatizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Merkur je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del se nanaša na dve poglavji: Osnove skladiščenja in Informatizacija. V poglavju Osnove skladiščenja smo opisali cilje in politiko skladiščenja, našteli vrste skladišč, pojasnili pomen lokacije skladišč, notranje ureditve in razporeditve blaga ter opisali ekonomičnost skladiščnega poslovanja. V okviru poglavja Informatizacija smo predstavili zahteve za uvedbo informatizacije. Te zahteve zajemajo analizo procesov, lokacijsko opremljenost, informacijsko tehnologijo in izmenjavo elektronskih dokumentov. V praktičnem delu smo opisali skladiščne procese v podjetju Merkur in njihovo informacijsko podprtost. Najprej smo podjetje predstavili, nato smo navedli vrste in lokacije njihovih skladišč. Potem smo opisali skladiščne procese in obstoječe stanje v skladišču, kar se tiče informatizacije. Na koncu smo opisali vlogo informacijske tehnologije pri izboljšanju skladiščnega poslovanja.
Ključne besede: Skladiščenje, skladiščni procesi, informatizacija, informacijska tehnologija, črtna koda, RFID, pick to voice, pick to light, standardi EAN.UCC.
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3099; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici