| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Faroski kantaduri
Jakša Vranjican, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Faroski kantaduri predstavljamo razvoj in delovanje skupine, repertoar pesmi, vokalno tehniko skupine ter osebnostne in poklicne lastnosti članov. V prvem delu predstavljamo zgodovino mesta in vpliv okolja, v katerem skupina deluje, ter razloge zakaj sta omenjeni komponenti pomembni za razvoj skupine in sestavo njihovega repertoarja pesmi. Faroski kantaduri imajo pomembno vlogo v ohranjanju izvirne klapske pesmi, zaradi česar je opisana njihova pomembna vloga med trenutno še delujočimi klapami. Za svoje delovanje so prejeli številne nagrade, najpomembnejše so tudi izpostavljene v nalogi. Pri izdelavi naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo raziskovanja. V delu navajamo več ugotovitev, do katerih smo prišli z raziskovanjem in analizo virov. Med drugim izpostavljamo, da skupina skozi leta ohranja uravnovešeno barvo zvoka z nenehnim pomlajevanjem zasedbe. V vokalni skupini je zastopanih več generacij, zaradi česar je ustniprenos repertoarja na mlade pevce intenziven. Obenem se prenaša tudi svojevrsten način petja, znan kot grleno petje. Pri raziskovanju smo ugotovili velik vpliv cerkvenega petja na klapsko petje in obratno. Pomembna je tudi razlika med cerkvenim in posvetnim repertoarjem, katera sta se ohranila v obliki ustnega izročila. Ugotovili smo, da je cerkveni repertoar zaradi nenehnega, vsakoletnega ponavljanja bolje ohranjen. Zapisani so primeri, po katerih lahko trdimo, da so Faroski kantaduri resnično varuhi glasbene dediščine.
Ključne besede: Faroski kantaduri, klapsko petje, kolednice, postne pesmi, ustno izročilo, vokalna glasba
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1240; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
INTERPRETACIJA OTROŠKIH PESMI 5 DO 6 LET STARIH OTROK
Renata Kosi, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, da ugotovimo, kako natančno otroci izvajajo besedilo, melodijo in ritem pesmi, kako upoštevajo intonacijo, katero pesem z veseljem pojejo. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih sedemnajst otrok, starih od pet do šest let. Otroci so peli Čukovo ženitev, Naša četica koraka in pesem, katero so si sami izbrali. Na podlagi posnetkov z diktafonom so bile pesmice ocenjene po ocenjevalni lestvici, glede na melodijo, intonacijo, ritem in besedilo. Rezultati so pokazali pomanjkljivosti izvajanja melodije, ritma in besedila pesmi. Pri pesmi katero so si otroci sami izbrali, so bili uspešnejši, predvsem pri poznavanju besedila. Večina otrok si je izbralo pesem, katero so se učili v vrtcu.
Ključne besede: petje pesmi, ritem, melodija, intonacija, besedilo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2062; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (634,64 KB)

3.
GLASOVNI OBSEG IN NATANČNOST IZVEDBE PESMI V 4. IN 5. RAZREDU
Tamara Vardič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasovni obseg in natančnost izvedbe pesmi v 4. in 5. razredu je ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasovnem obsegu med učenci 4. in 5. razreda osnovne šole in kako natančni so pri izvedbi pesmi. V teoretičnem delu je predstavljen človeški glas in fiziologija nastanka glasu. Opisan je razvoj glasu v otroštvu in pubertetnem obdobju, saj so otroci v 4. in 5. razredu ravno na pragu pubertete, predstavljene pa so tudi glasovne motnje za omenjeni obdobji. Posebna pozornost je namenjena petju v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kjer so predstavljene značilnosti tega obdobja, poudarek pa je tudi na glasovnem obsegu. Na koncu teoretičnega dela je prikazana še analiza pesmi iz glasbenega učbenika za 4. in 5. razred. V empiričnem delu so analizirani glasovni obsegi šestinosemdesetih otrok 4. in 5. razreda Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Narejena je bila tudi analiza natančnosti izvedbe pesmi naslednjih elementov: ritmična izvedba zapetega, melodična izvedba zapetega, izvedba največjega intervala, intonančna čistost in fraziranje pri petju. Tako glasovni obsegi otrok kot tudi natančnost pri petju so bili primerjani glede na razred in na spol. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne sposobnosti otrok zelo različne, zato so tudi obsegi pevskih glasov različni. Prevladujejo otroci, ki imajo delno razvite glasovne sposobnosti, kar nekaj pa je tudi tistih s slabo razvitimi glasovnimi sposobnostmi. Izsledki raziskave o natančnosti izvedbe pesmi pa so pokazali, da je pevska dejavnost učencev glede na kriterije, ki so bili upoštevani, precej nenatančna. Za najbolj šibki točki sta se izkazali melodična izvedba zapetega in intonančna čistost, veliko težav pa se je pojavilo tudi pri petju največjega intervala. Ritmična natančnost pri petju in fraziranje pa sta bili najbolj dosledno izvedena. Glasovi se razlikujejo po glasovnem obsegu. Razlike se pojavljajo že v samem spolu, še večje pa so po starostnih letih. Za učitelje razrednega pouka je poznavanje glasovnih obsegov otrok izjemno pomembno, zato je lahko naša raziskava o glasovnih obsegih otrok in njihovi pevski natančnosti dobra smernica za urjenje vokalne tehnike in ustrezno izbiro pevskega programa.
Ključne besede: glasovni obseg otrok, otroški glas, mutacija, petje, natančnost izvedbe pesmi
Objavljeno v DKUM: 06.05.2016; Ogledov: 2156; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
PEVSKI ZBOR KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST V VRTCU
Nina Škorjanc, 2014, diplomsko delo

Opis: Glasba nas čustveno bogati, je pozitivna terapija za dušo, kadar smo žalostni, nas pomiri in razbremeni. Z glasbo se nekateri dojenčki srečajo že v prenatalnem obdobju, zahvaljujoč predvsem mamicam, ki v nosečnosti intenzivno poslušajo glasbo, prepevajo pesmi ali igrajo na instrument. Po rojstvu je od vsakega otroka, ki mu je bilo to dano, odvisno ali bo informacije, ki jih je sprejel v maminem trebuhu nadgradil ali zatrl. Otroci radi pojejo, saj jih petje sprošča in razveseljuje. Zato je pomembno, da že v najzgodnejšem obdobju otroku vnesemo veselje, radost in zanimanje za glasbo in do petja pesmi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcu. Njihov izziv je, kako na čim bolj zanimiv in nevsiljiv način spodbuditi otroke k petju v pevskem zboru v vrtcu, kako jih dobro motivirati, da ostanejo radovedni in kako ohraniti njihov interes do pevskega poustvarjanja. Petje v pevskem zboru otroke povezuje, združuje, otroci si gradijo verigo prijateljstva in samozavest. S petjem oziroma prepevanjem otrok komunicira ter se čustveno izraža. V pričujočem diplomskem delu je bil naš namen, da smo predstavili iz že obstoječe strokovne literature uporabne in ustvarjalne pristope ter načine vodenja pevskega zbora in glasbenih dejavnosti v vrtcu. Diplomsko delo z naslovom Pevski zbor kot obogatitvena dejavnost v vrtcu v teoretičnih izhodiščih zajema pomen glasbe in pevskega zbora v predšolskem obdobju, predstavljene so raznolike upevalne vaje, glasbeno didaktične igre ter metodični koraki, kako otroke motivirati in seznaniti z novo pesmijo.
Ključne besede: pevski zbor v vrtcu, poustvarjalno petje, upevalne pevske vaje, obsegi otroškega petja, glasbeno didaktične igre, zborovodja, usvajanje nove pesmi.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 2686; Prenosov: 721
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
RAZLIKE MED VODENJEM OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Nika Kosem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora je obravnavana tematika, ki se nanaša na vodenje pevskega zbora. Želeli smo ugotoviti, kakšne so razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora, torej kje se le¬-te pojavljajo. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike vodenja pevskega zbora, in sicer so opisana psihološka, pedagoška in didaktična izhodišča za delo s šolskim pevskim zborom. Predstavljena je tudi fiziologija in oblikovanje otroškega glasu, eno poglavje pa je namenjeno tudi zborovodji, saj je le-ta glavni dejavnik, da pevski zbor sploh obstaja. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno-eksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora na vseh treh raziskanih področjih, in sicer v metodološkem pristopu, kjer se razlike kažejo v pogostosti namenjanja pozornosti interpretaciji pesmi, v glavnem tudi pri pogostosti uporabe posameznih inštrumentov kot pripomočkov za učenje ter v pogostosti petja ob inštrumentalni spremljavi zborovodje. Na področju pevskih vaj in nastopov smo razlike med otroškim in mladinskim pevskih zborom ugotovili v številu pevskih vaj, ki jih imajo pevski zbori v enem tednu, v številu šolskih ur učenja nove pesmi, v številu pesmi, ki se jih zbori naučijo v enem šolskem letu, v številu tekmovanj, ki se jih zbori udeležijo v enem šolskem letu, ter v pogostosti soodločanja učencev pri izbiri pesemskega repertoarja. V zadnjem sklopu, torej splošnih značilnostih obeh pevskih zborov, pa se razlike kažejo v samooceni strokovne usposobljenosti za delo s pevskim zborom, v vrsti petja v pevskem zboru, ter v času, ki ga posamezni zbori namenijo skupnemu druženju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da bi zborovodje malo več pozornosti namenili avdiciji, posameznim tehničnim vajam, posameznim metodam za delo s pevskim zborom ter interpretaciji pesmi, saj bi s tem še bolj dokazali svojo usposobljenost za delo s pevskim zborom ter tako pričarali zadovoljstvo sebi in pevcem.
Ključne besede: petje, pevski zbor, zborovodja, pevska vaja, učenje nove pesmi 
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 1834; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (484,78 KB)

6.
PETJE PESMI V VRTCU IN DRUŽINI
Barbara Kampuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Otrok je siromašen brez glasbe. V diplomskem delu z naslovom Petje pesmi v vrtcu in družini je v teoretičnem delu predstavljena družina, vez med vrtcem in družino, glasba v družini in petje pesmi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice izvajajo neusmerjene in usmerjene glasbene dejavnosti in priložnostno petje, katere pesmi uporabljajo pri svojem delu, koliko izmed teh pesmi je novitet, kako seznanjajo starše o pesmih, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, kako pogosto intonirajo pesmi in s katerim instrumentom, ali otroci v vrtcu pojejo pesmi, ki se jih naučijo doma, ali imajo v vrtcu pevski zbor. Pri anketnem vprašalniku za starše me je zanimalo, v kolikšni meri je pesem prisotna doma, kje starši najdejo pesmi, ki jih pojejo skupaj z otrokom, kako so ozaveščeni o petju v vrtcu, kaj jim pomeni petje, kaj menijo o pomembnosti petja v predšolskem obdobju.
Ključne besede: družina, vrtec, kurikulum, petje pesmi
Objavljeno v DKUM: 23.12.2010; Ogledov: 6914; Prenosov: 822
.pdf Celotno besedilo (636,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici